Manipulator / Pokopani četniški major

Parlamentarnim strankam se do konca zadnje parlamentarne seje ni uspelo dogovoriti o vsebini vojnih zakonov, ki urejajo tudi vojna grobišča. Znano pa je, da naj bi bile po zadnjih pogovorih v zakonu o žrtvah vojnega nasilja vse civilne žrtve obravnavane enako, ne glede na to, katera vojaška sila je trpljenje povzročila. Premier Janez Janša je ob tem dejal, da je "možno priti do konsenza, zato da ne bomo edina država na svetu, ki mrtve pokopava s preglasovanjem". Predlagana novela zakona o vojnih grobiščih predvideva, da bodo po vojni umorjene osebe pri kategorizaciji grobišč posebej obravnavane kot "žrtve revolucionarnega nasilja". Še naprej pa ostaja odprto ključno vprašanje - ali naj se osebam, ki so med 2. svetovno vojno sodelovale na strani okupatorja, prizna status žrtev vojnega nasilja.

Medtem pa je imela maša zadušnica za žrtvami povojnih pobojev v Kamniški Bistrici, ki je v Sloveniji pred 16. junijem sprožila celo nekaj javnih polemik in katere prepoved so zahtevali nekateri politični veljaki (predvsem Zmago Jelinčič, sicer pogost gost v Beogradu v času vladavine Slobodana Miloševića), že povsem drugačne posledice. Pri maši v Kamniški Bistrici je v spremstvu črnogorskega metropolita Amfilohija govoril tudi srbski akademik in pisatelj Matija Bećković. Bećković se je v Slovenijo prišel poklonit spominu na svojega očeta, majorja jugoslovanske kraljeve vojske, ki je bil menda likvidiran prav v Kamniški Bistrici. Te dni pa je v beograjskem dnevniku Politika izšla osmrtnica, v kateri je zapisano, da je minilo "60 let, odkar je izginil Vuk Bećković, oficir Kraljevske jugoslovanske vojske," in hkrati 20 let, odkar je "zaspala njegova vdova Zorka Bećković"; podpisani: Ljubica, Ljubo in Matija - Bećković.

Očitno je pesnik Bećković svoj duševni mir našel prav ob vznožju Kamniških Alp, kjer je vsaj simbolično pokopal svojega očeta. "Tu počiva tista vojska, katere oficir je bil moj oče in kjer je zadnja od njenih brezštevilnih grobnic. Vendar se prvi prihod sina na grob očeta, ki je že trideset let starejši od njega, tudi v našem času ne dogaja več tako pogosto. Tudi nevidna kostnica, nikoli obiskana in posvečena, niti takrat, ko je bila pred 60 leti napolnjena, ni grob kot vsak drugi," je dejal Bećković. Poudaril je še, da v Kamniški Bistrici "ob tem zgodovinskem dejanju ni govoril samo kot sin svojega očeta", pač pa tudi kot "sin vseh očetov, ki ostajajo brez grobov v vseh časih", ter da je bilo na takšnem mestu, če nočemo, da bi bila smrt nedolžnih zaman, mogoče spregovoriti le "blago besedo miru in razumevanja, ki ne sodi in se ne maščuje, saj je resnica, da se barbarstvo začne, ko vzamejo žrtve pravico v svoje roke".