Manipulator / La sep eraroj

Med novostmi, ki naj bi spremenile slovenski Zakon o medijih, je poleg medijskega sklada, 30-odstotnega predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah tudi določilo, da morajo biti vsi novi slovenski mediji poimenovani zgolj v slovenskem jeziku, razen slovenske licenčne različice tujega medija, kot je primer recimo Cosmopolitan ali Playboy, ter imen v latinščini, esperantu ali v slovenskem narečju. Podobno kot to zapoveduje Zakon o javni rabi slovenščine, kjer morajo biti podjetja in lokali poimenovani v slovenščini razen v izjemnih primerih ali v tujem jeziku skupaj s poudarjenim slovenskim prevodom. Esperanto ali latinščina pri tem nimata privilegijev. Zakaj so jih izpostavili pri predlogu sprememb, smo povprašali kulturno ministrstvo.

Obrazložitev nam je posredovala predstavnica za odnose z javnostmi Nina Orel: "Ne gre za privilegiran položaj omenjenih dveh jezikov v odnosu z ostalimi tujimi jeziki. Predlog temelji na praktičnih izkušnjah Direktorata za medije, ki kažejo, da je potrebno slovenski jezik na tem področju zaščititi predvsem pred najpogosteje zastopanimi tujimi jeziki. Take ogroženosti ni zaslediti s strani latinščine, ki se uporablja predvsem pri publikacijah in medijih na področju znanosti." Pogled v seznam najbolj priljubljenih časopisov, revij, radijskih postaj in TV-postaj kaže, da je medijev, ki nosijo tuje ime, že tako ali tako zelo malo. Zakaj pa je v zakonu omenjen umetni jezik esperanto, ki ga uporabljajo zgolj ljubitelji izuma dr. Ludwika Lejzerja Zamenhofa iz konca 19. stoletja, pa Orlova pravi naslednje: "Esperanto pa je jezik, ki je last vseh ljudi na svetu in si ga noben narod ali država ne moreta lastiti za svojega. O esperantu je v svojih dveh knjigah: 'Pojasnilo prijateljem o esperantu' in 'Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija?' obširno spregovoril g. mag. Vinko Ošlak - tudi v njiju morda lahko najdete kakšen odgovor več."