Humanitarna pomoč kot vojaška strategija

Po cunamijih jugovzhodno Azijo naskakuje ameriška vojska

Josy Joseph, novinar iz New Delhija, je 21. aprila 2003 razkril vsebino strogo zaupnega dokumenta, v katerem je obrambno ministrstvo ZDA izrazilo željo po vojaških bazah v Indiji. V dokumentu, naslovljenem Indo-ZDA vojaški odnosi: pričakovanja in dojemanja, ki so ga prejeli visoki ameriški ter indijski državni uradniki, med drugim piše: “Ameriški vojaški poveljniki so odkritosrčni v svojih namenih, da bi eventualno pridobili dostop do indijskih baz in vojaške infrastrukture,” saj naj bi bila Indija (in s tem Indijski ocean) strateškega pomena ob prekinitvi obstoječih odnosov med ZDA in Azijo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Josy Joseph, novinar iz New Delhija, je 21. aprila 2003 razkril vsebino strogo zaupnega dokumenta, v katerem je obrambno ministrstvo ZDA izrazilo željo po vojaških bazah v Indiji. V dokumentu, naslovljenem Indo-ZDA vojaški odnosi: pričakovanja in dojemanja, ki so ga prejeli visoki ameriški ter indijski državni uradniki, med drugim piše: “Ameriški vojaški poveljniki so odkritosrčni v svojih namenih, da bi eventualno pridobili dostop do indijskih baz in vojaške infrastrukture,” saj naj bi bila Indija (in s tem Indijski ocean) strateškega pomena ob prekinitvi obstoječih odnosov med ZDA in Azijo.

Dobro leto in pol zatem so jugovzhodno Azijo prizadeli uničujoči cunamiji. V času, ko je na prizadeto območje prihajala humanitarna pomoč iz vsega sveta, je ameriška vlada izkoristila dano priložnost in tja poslala svojo vojsko, ki je tam še vedno. Uradna razlaga je, da marinci ob naravnih katastrofah pomagajo prizadetemu prebivalstvu na širšem območju, kar smo lahko videli tudi februarja letos, ko je plaz zasul filipinsko vas Guinsaugon. Medtem pa pravi 'odkritosrčni nameni' Pentagona ostajajo v senci medijskega poročanja. V času od cunamijev do danes je ameriška vojska obnovila bazo Utapo na Tajskem, ki je ni uporabljala od vietnamske vojne, in reaktivirala sporazume o obrambnem sodelovanju s Filipini ter Tajsko. Vojaške ladje so se zasidrale v pristaniščih Singapurja in pa Šrilanke, kljub temu da slednja država tega ni odobravala. Pentagon si tovrstnih potez pred cunamiji ni mogel privoščiti zaradi nasprotovanj Indonezije ter Malezije, ki sta sumili, da želijo ZDA pod pretvezo boja proti terorizmu v regiji zgolj uresničiti svoje imperialistične težnje, kot je nadzor nad energijskimi viri. Nekdanji državni sekretar Colin Powell je to zavrnil, češ da ZDA želijo tem državam zgolj "predstaviti ameriške vrednote", kar je, seveda, smešno. Bolj neposreden je bil takratni obrambni minister Paul Wolfowitz v Džakarti: "Če se zanimamo za vojaške reforme tukaj, in indonezijska vlada zagotovo se, kakor tudi mi, potem moramo morda malo razmisliti, kje smo zdaj, da lahko gremo naprej."

Številni drugi Pentagonovi dokumenti navajajo, da bo v prihodnosti prišlo do spopada med Kitajsko ter ZDA za nadzor nad naravnimi viri, s čimer potrjujejo slutnje, da želi ameriška vojska z zasedbo jugovzhodne Azije izvajati geostrateški pritisk na Peking. Res je, marinci danes pomagajo ljudem ob naravnih katastrofah v regiji in jim bodo še naprej. A če bo potrebno, jih bodo tudi ubijali. Navsezadnje so vojaki.