Manipulator / Zadnji pozdrav “nepremaganemu”

Ob smrti Slobodana Miloševića je v srbskih in črnogorskih medijih prišlo do prave poplave različnih osmrtnic. Največ prahu je dvignila tista, v kateri je 34 haaških obtožencev iz republik nekdanje SFRJ v vodilnih srbskih medijih, v Politiki in v Večernjih novostih, objavilo "poslednji pozdrav haaškemu soborcu”, v soboto umrlemu nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Miloševiću. Med podpisanimi je tudi hrvaški general Ante Gotovina, ki je pozneje zanikal, da je dal svoj pristanek k takšni osmrtnici, priznal pa je, da je vsekakor želel družini izraziti sožalje. Nenavadno ob vsem tem pa je, da je bila prav ta osmrtnica 24 ur “na hladnem” - prav zaradi preverjanja pristnosti. Objavljena je bila z dnevom zamude, in to šele potem, ko je Toma Nikolić, namestnik Vojislava Šešlja v Srbski radikalni stranki, v oddaji “Zamka” na TV Pink obtožil časnik Politiko, češ da “cenzurira” osmrtnice. Dejstvo je, da v beograjski Politiki vodja oglasnega oddelka osmrtnice res ni takoj objavil, ker je podvomil o pristnosti podpisov hrvaških generalov. Strogo preverjanje vsebine oziroma identitete tistih, ki želijo objaviti osmrtnice, so v Politiki uvedli že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, potem ko je neodvisni novinar Milovan Brkić izvedel medijsko “diverzijo” in v Politiki objavil osmrtnico - še kako živega - direktorja “Politike”, Miloševiću do konca vdanega Živorada Minovića.