Tretja obletnica vojne v Iraku

Iraška svoboda. Tako se je imenovala ameriška invazija na Irak, ki je trajala nekaj tednov in od katere sedaj minevajo tri leta. Gre za obletnico razblinjenih iluzij, kaosa in strahu. Strahu, da bo četrta obletnica napada na Irak še slabša, kot je letošnja slabša od prvih dveh. Zato tudi ne moremo govoriti o prav nobenem praznovanju iraške svobode. Na primer: ob nastajanju tega teksta je bil v Bagdadu zaradi varnosti prepovedan prevoz z osebnimi vozili. Isti največji zahodni main stream mediji, ki so pred tremi leti strumno navijali za vojno, danes ugotavljajo, da je Irak na pragu civilne vojne, ter svojo pozornost v glavnem usmerjajo na ekskluzivne posnetke bombnih napadov. Ti mediji so ekskluzivni le v svoji smešnosti, saj že tretje leto malodane vsi molčijo o tem, zakaj je do te vojne sploh prišlo.

So tudi ljudje, ki praznujejo tretjo obletnico začetka napada in ki bodo z odprtimi rokami praznovali tudi vse naslednje. Govorimo seveda o vojnih dobičkarjih, največjih v zgodovini vseh vojn. To so predstavniki zahodnih naftnih ter orožarskih korporacij in podjetij za varnost. Združene države Amerike so v treh letih vojne zapravile že več kot 250 milijard dolarjev in petina tega denarja je odšla k zasebnim korporacijam, ki imajo različne naloge, od obnove iraške infrastrukture do prevažanja goriva in hrane za ameriške vojake ter varovanja naftovodov. V treh letih je na račune zasebnih korporacij izginilo na milijarde dolarjev, namenjenih obnovi Iraka in vzpostavitvi miru. Projekti se še vedno dodeljujejo brez javnih razpisov, dejanski stroški pa so nepregledni. Podružnica ameriškega podjetja Halliburton, Kellog, Brown & Root (KBR), ki je dobavljala gorivo za ameriško vojsko, je namerno zviševala svoje stroške. Pentagon je ugotovil za 250 milijonov previsokih stroškov, a je vseeno pred dobrima dvema tednoma plačal celoten račun. Podjetje za varnost Custer Battles L.L.C., ravno tako iz ZDA, ni imelo toliko sreče. V prvem letu okupacije je ameriško civilno upravo po navedbah lastnih zaposlenih prevaralo za desetine milijonov dolarjev. Sodišče v ZDA je podjetje pred nekaj dnevi spoznalo za krivo in ga oglobilo za 10 milijonov kazni.

Na začetku vojne je Andrew Natsios, vodja ameriške vladne Agencije za mednarodni razvoj (USAID), izjavil, da bo obnova Iraka videti kot "sodobni Marshalov plan". Frank Willis, visoki uradnik civilne uprave (vodil jo je Paul Bremer), je že prvo leto okupacije obnovo porušene države opisal z besedami: "Sveži, pravkar natisnjeni bankovci za 100 dolarjev. To je bil divji zahod."