Proti vladavini političnih strank

Zadnje lokalne volitve so ostale v spominu predvsem po tem, da se je uspelo v občinske svete prebiti številnim neodvisnim listam, ki že v imenih nosijo najrazličnejša sporočila, od ekoloških do lokalpatriotskih ... Samo v Ljubljani je uspelo trem listam, listi Ljubljana, moje mesto, Listi za čisto pitno vodo in listi Rad imam Ljubljano. Takšne liste so sicer v demokratičnem sistemu zelo pomembne, saj omogočajo, da na volitvah res lahko sodeluje vsakdo. In ne le strankarski kandidati. Pomembne pa so tudi zato, da občinskih svetov ne sestavljajo zgolj politične stranke, ki slepo sledijo navodilom strankarskih central. A letošnje lokalne volitve bodo, kot kaže, obračunale z neodvisnimi listami. Z novim letom je namreč začel veljati spremenjeni zakon o lokalnih volitvah, ki je določil, da nestrankarskim kandidatom pred vložitvijo kandidature ne bo več treba zbrati le 15 podpisov volivcev iz svoje občine, temveč podpise kar dveh odstotkov volivcev. Oziroma največ 2500 podpisov. Tako bodo morali recimo neodvisni kandidati, ki bodo želeli kandidirati v Mariboru, najprej zbrati skoraj 2000 podpisov. V Ljubljani pa maksimalnih 2500. Jasno je, da bo to izredno težko. Praktično nemogoče. Bizarno pa je, da je treba za ustanovitev politične stranke zbrati le 200 podpisov. Po novi zakonodaji je torej lažje ustanoviti politično stranko kot kandidirati neodvisno. Še več: Janševa koalicija je neodvisnim listam pustila le dve možnosti. Da se spremenijo v politične stranke. Ali pa da sploh ne kandidirajo.

Dve ljubljanski neodvisni listi sta tako že postali stranki. Lista Rad imam Ljubljano, ki jo v mestnem svetu zastopa najbolj znani ljubljanski kolesar Samo Kuščer, pa se ne da. Kuščer se je zato skupaj s pravnikom mag. Andražem Terškom odločil, da bo nova pravila izpodbijal na ustavnem sodišču, saj sta prepričana, da ta grobo posegajo v možnost za aktivno in neposredno sodelovanje ljudi v procesu političnega odločanja. "Absurdno je, da je kandidat leta 2002 s toliko glasovi na volitvah prišel v mestni svet, zdaj pa naj bi jih potreboval toliko že samo za kandidaturo," pravi Kuščer. Novim pravilom so se sicer že februarja uprli tudi neodvisni mariborski mestni svetniki Stanislav Holc, Jože Kuhar in Stanislav Lešnik, protestiral pa je tudi Aleksander Jovanovič. Vladajoči poslanci, seveda vsi po vrsti člani močnih političnih strank, so takrat njihove pobude razglasili za neutemeljene. Nenavadno pa je, da je poslancem pritrdila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Zdi se, da smo priča vse resnejšim poskusom, da občinski sveti ne bi postali le povsem strankarski, ampak da bi prišlo še do striktne delitve na levi in desni blok po vzoru ZDA ...