5. 7. 2006 | Mladina 27
Borci za javno zdravstvo
... in proti vladnim načrtom o privatizaciji zdravstva
Drnovškovo Gibanje za pravičnost in razvoj je sprožilo pravi val novih civilnodružbenih povezav. Ena večjih je gotovo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva, ki se zavzema za večjo solidarnost v zdravstvu in za ohranitev zdravstvenih domov, nasprotuje pa ustvarjanju dobičkov v zdravstvu, večji privatizaciji zdravstva in podeljevanju koncesij kar vsevprek. Nasprotuje skratka temu, da bi se naš zdravstveni sistem približal kapitalističnemu zdravstvenemu sistemu ZDA. Gibanje je pritegnilo številna znana imena od Vlada Miheljaka do Branimirja Štruklja, Spomenke Hribar, Nika Toša in Jožeta Mencingerja, pa tudi vrsto zdravstvenih delavcev. Kot pravi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Nevenka Lekše, ki je predsedovala prvemu sestanku gibanja, se je vanj prvi teden včlanilo okoli 500 ljudi, med njimi precej upokojencev. Sicer pa računajo na vse generacije, saj so kolektivni člani gibanja Študentska organizacija Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat javnega sektorja in Zveza društev upokojencev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
5. 7. 2006 | Mladina 27
Drnovškovo Gibanje za pravičnost in razvoj je sprožilo pravi val novih civilnodružbenih povezav. Ena večjih je gotovo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva, ki se zavzema za večjo solidarnost v zdravstvu in za ohranitev zdravstvenih domov, nasprotuje pa ustvarjanju dobičkov v zdravstvu, večji privatizaciji zdravstva in podeljevanju koncesij kar vsevprek. Nasprotuje skratka temu, da bi se naš zdravstveni sistem približal kapitalističnemu zdravstvenemu sistemu ZDA. Gibanje je pritegnilo številna znana imena od Vlada Miheljaka do Branimirja Štruklja, Spomenke Hribar, Nika Toša in Jožeta Mencingerja, pa tudi vrsto zdravstvenih delavcev. Kot pravi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Nevenka Lekše, ki je predsedovala prvemu sestanku gibanja, se je vanj prvi teden včlanilo okoli 500 ljudi, med njimi precej upokojencev. Sicer pa računajo na vse generacije, saj so kolektivni člani gibanja Študentska organizacija Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat javnega sektorja in Zveza društev upokojencev.
Zamisel o gibanju se je porodila v krogu približno desetih ljudi, med katerimi sta tudi nekdanji minister Dušan Keber in sociolog Rastko Močnik. Ker pa je gibanje nastalo pred lokalnimi volitvami, so se že pojavili prvi očitki o njegovih političnih motivih. Lekšetova pravi, da je sama leta 2002 na volitvah za svet četrtne skupnosti Ljubljana Vič res nastopila na listi SD, vendar namen gibanja nikakor ni političen, temveč želi osveščati ljudi: "Kot državljanka in sindikalistka se že nekaj let borim proti zasebnemu zdravstvu, ker to ne prinese boljšega, temveč dražje zdravstvo. Nekateri pravijo, da bi za ohranitev sedanjih pravic potrebovali več denarja. Sama jim odgovarjam: odločiti se je treba, kaj je prioriteta. Ali nakupovanje orožja ali zdravje ljudi." Sicer pa naj bi gibanje prav zdaj nastalo zato, ker naj bi na ministrstvu za zdravje pripravljali zakonodajo, ki naj bi namesto javnih zdravstvenih domov uvedla skupinske prakse in s tem na široko odprla vrata zasebnemu kapitalu. Odločilna naj bi bila bojazen, da bi bil ta zakon v parlamentu lahko sprejet po hitrem postopku, brez javne razprave.
