Manipulator / Ambasada izbrisanih
V Benečiji so izbrisani dobili svoj konzulat
Siniša Gačič
MLADINA, št. 28, 13. 7. 2006
Ambasador izbrisanih
© Borut Krajnc
Republiki Sloveniji, ki je kmalu po veličastni osamosvojitvi hladnokrvno izbrisala 18.305 svojih stalnih prebivalcev, ob petnajstletnici samostojnosti še vedno ni uspelo sanirati posledic neustavnega šikaniranja državljanov republik nekdanje skupne države. Zaradi sprenevedanja in ignorance domače politične srenje te dni problematika izbrisanih prehaja meje slovenske države. V četrtek se je v sklopu prireditev, ki že trinajsto leto potekajo kot del projekta Postaja Topolove, odprla Ambasada izbrisanih. Kot so povedali beneški Slovenci, ki želijo prispevati k reševanju problematike izbrisanih, bo imela ambasada veleposlanika in konzule. Za ambasadorja so izbrali Sulejmana Sabljakovića, izbrisanega Domžalčana, ki je sodeloval pri poskusu gladovne stavke ob obletnici izbrisa, z odklanjanjem hrane pa je skupaj z nekaj podporniki opozarjal na težave izbrisanega Alija Berishe tudi na mejnem prehodu Šentilj. Čeprav je ambasada del kulturnega projekta, organizatorji zagotavljajo, da so dobili izbrisani stalno stavbo, v kateri bodo zainteresirani dobili vse podatke o izbrisu in posledicah, ki jih je povzročil. Med informacijami bo verjetno mogoče dobiti tudi pojasnila o tožbi, ki jo je skupina italijanskih pravnikov zaradi izbrisa te dni vložila na Mednarodnem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Za mnenje o zamejski pomoči smo prosili prvega izbrisanega, Aleksandra Todorovića. Izrazil je hvaležnost za pomoč italijanskih kolegov, saj so ti z dolgotrajnim delom pripravili dokument, ki bi lahko imel pred strasbourškim sodiščem za Slovenijo podobne posledice, kot jih je imel pred istim sodiščem primer Lukenda.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Siniša Gačič
MLADINA, št. 28, 13. 7. 2006
Ambasador izbrisanih
© Borut Krajnc
Republiki Sloveniji, ki je kmalu po veličastni osamosvojitvi hladnokrvno izbrisala 18.305 svojih stalnih prebivalcev, ob petnajstletnici samostojnosti še vedno ni uspelo sanirati posledic neustavnega šikaniranja državljanov republik nekdanje skupne države. Zaradi sprenevedanja in ignorance domače politične srenje te dni problematika izbrisanih prehaja meje slovenske države. V četrtek se je v sklopu prireditev, ki že trinajsto leto potekajo kot del projekta Postaja Topolove, odprla Ambasada izbrisanih. Kot so povedali beneški Slovenci, ki želijo prispevati k reševanju problematike izbrisanih, bo imela ambasada veleposlanika in konzule. Za ambasadorja so izbrali Sulejmana Sabljakovića, izbrisanega Domžalčana, ki je sodeloval pri poskusu gladovne stavke ob obletnici izbrisa, z odklanjanjem hrane pa je skupaj z nekaj podporniki opozarjal na težave izbrisanega Alija Berishe tudi na mejnem prehodu Šentilj. Čeprav je ambasada del kulturnega projekta, organizatorji zagotavljajo, da so dobili izbrisani stalno stavbo, v kateri bodo zainteresirani dobili vse podatke o izbrisu in posledicah, ki jih je povzročil. Med informacijami bo verjetno mogoče dobiti tudi pojasnila o tožbi, ki jo je skupina italijanskih pravnikov zaradi izbrisa te dni vložila na Mednarodnem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Za mnenje o zamejski pomoči smo prosili prvega izbrisanega, Aleksandra Todorovića. Izrazil je hvaležnost za pomoč italijanskih kolegov, saj so ti z dolgotrajnim delom pripravili dokument, ki bi lahko imel pred strasbourškim sodiščem za Slovenijo podobne posledice, kot jih je imel pred istim sodiščem primer Lukenda.