25. 10. 2006 | Mladina 43
Sprava in zmaga v Iraku ...
... odpovedani do nadaljnjega
Ne moremo pa ne moremo stran od iraške vojne. Upoštevali bomo 'nasvet' Janeza Janše, da nam, novinarjem, res ni treba šteti vsake bombe in vsakega mrtvega, a vseeno ne bomo šli mimo tega, da je v času nastajanja pričujočega teksta število ubitih koalicijskih vojakov preseglo mejo 3000. In ko smo že pri tem številu: iraška vlada je od maja do danes odpustila ravno toliko policistov in zaposlenih na notranjem ministrstvu zaradi vpletenosti v kriminal, korupcijo in sektaške poboje. Od tega se jih bo le 600 zagovarjalo pred sodiščem, ostali pa se bodo porazgubili po kaotičnih ulicah ter nadaljevali svoje delo. Paramilice bodo še vedno lahko infiltrirale svoje člane, kamorkoli bodo želele. To je tudi ena izmed bolj žgočih kritik, ki letijo na premiera Nourija al-Malikija. Slednji je ta teden pojasnil, da njegova vlada še ne bo prisilila paramilic, naj se razorožijo; do tega bo po njegovih besedah prišlo v začetku naslednjega leta. Bizarno. Naj si zdaj domišljamo, da so si Al Mahdi ter Al Kaida in vse vmesne skupine oddahnile? Do konca leta se bomo pobijali, potem bomo pa predali orožje. Zadevo je komentiral tudi ameriški predsednik George Bush, češ da Washington al-Malikijevi vladi še ni dal točnega roka, do kdaj naj zajezi nasilje. S takšnimi izjavami Bush samo potrjuje, da je oblast v Bagdadu marioneta ZDA, kar vodi kam? V stopnjevanje upora proti oblasti, jasno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
25. 10. 2006 | Mladina 43
Ne moremo pa ne moremo stran od iraške vojne. Upoštevali bomo 'nasvet' Janeza Janše, da nam, novinarjem, res ni treba šteti vsake bombe in vsakega mrtvega, a vseeno ne bomo šli mimo tega, da je v času nastajanja pričujočega teksta število ubitih koalicijskih vojakov preseglo mejo 3000. In ko smo že pri tem številu: iraška vlada je od maja do danes odpustila ravno toliko policistov in zaposlenih na notranjem ministrstvu zaradi vpletenosti v kriminal, korupcijo in sektaške poboje. Od tega se jih bo le 600 zagovarjalo pred sodiščem, ostali pa se bodo porazgubili po kaotičnih ulicah ter nadaljevali svoje delo. Paramilice bodo še vedno lahko infiltrirale svoje člane, kamorkoli bodo želele. To je tudi ena izmed bolj žgočih kritik, ki letijo na premiera Nourija al-Malikija. Slednji je ta teden pojasnil, da njegova vlada še ne bo prisilila paramilic, naj se razorožijo; do tega bo po njegovih besedah prišlo v začetku naslednjega leta. Bizarno. Naj si zdaj domišljamo, da so si Al Mahdi ter Al Kaida in vse vmesne skupine oddahnile? Do konca leta se bomo pobijali, potem bomo pa predali orožje. Zadevo je komentiral tudi ameriški predsednik George Bush, češ da Washington al-Malikijevi vladi še ni dal točnega roka, do kdaj naj zajezi nasilje. S takšnimi izjavami Bush samo potrjuje, da je oblast v Bagdadu marioneta ZDA, kar vodi kam? V stopnjevanje upora proti oblasti, jasno.
Iraška vlada je prestavila težko pričakovano konferenco o narodni spravi za nedoločen čas, kar je pač nekakšna iraška stalnica, odkar je Bush 1. maja 2003 razglasil konec vojne. Uradni razlogi za odlog so "izredne razmere", čeprav je vsem znano, da do konference ni prišlo zaradi prevelikih nasprotij med sunitskimi in šiitskimi politiki. Da bi bila stvar še bolj napeta, je koalicija sunitskih uporniških skupin razglasila islamsko državo s teritorijem od Kirkuka do Bagdada, kakor so to nedavno storile tudi protalibanske milice v pakistanski pokrajini Severni Vaziristan. Prestavitev konference o narodni spravi sovpada z odlogom ameriškega praznovanja zmage v Iraku in Afganistanu. Za to čast je kongres v lanskem proračunu odobril 20 milijonov dolarjev, zdaj so pa denar prestavili v proračun za leto 2007. Bomo videli, po koliko letih se bodo naveličali in mogoče teh 20 milijonov namenili za pomoč družinam vojakov, ki se vračajo domov v komi. Ničesar nima praznovati niti višji vodnik James Engle iz Teksasa. Vojska mu je januarja odobrila upokojitev in mu dodelila častno nagrado za 20 let služenja, dan pred upokojitvijo pa so ga vpoklicali v Irak. Engle: "Če bi mi pred dvema mesecema dejali, da me potrebujejo, bi še razumel, ampak to je pa res kruto." Kaj ga šele čaka v Iraku.
