Manipulator / Hrvaški ateisti proti papežu
Kazenska ovadba zoper Benedikta XVI.
Sebastijan Ozmec
MLADINA, št. 4, 30. 1. 2007
Pregovorna toleranca najvišjega poglavarja rimskokatoliške cerkve je spet privrela na plan v katehezi ob prvi letošnji splošni avdienci, ko je papež Joseph Alois Ratzinger vse neverujoče okarakteriziral kot sile teme in zla. "Drama zavračanja Kristusa se tako v preteklosti kot danes kaže in izraža na veliko različnih načinov. Mogoče so celo bolj prikrite in nevarnejše oblike zavračanja Boga v sodobnem času: od jasnega zavračanja ravnodušnosti, od znanstvenega ateizma, do prikazovanja nekega modernega Jezusa, ali še bolje, postmodernega." To je le delček, izvzet iz njegovega govora, ki je razburil znanstvenike po vsej Evropi. Znanstveno iskanje odgovorov na temeljna vprašanja pač ni izraz satanskih vzgibov, kot želi prikazati prvi pastir. Papeževo "strpno" stališče do sil zla oziroma do tistih, ki ne verjamejo v dogme, se seveda nanaša tudi na vse tiste, ki niso prave vere: "Obstaja upanje za žide in muslimane, hinduiste in budiste, če dojamejo, da so njihove vere pobrale samo manjši del tega, kar je Božja roka pisala skozi preroke in verske reformatorje, in da je edino kompletno in božansko popolno sporočilo edinega Boga prinesel Jezus. Obstaja upanje tudi za politike in vse tvorce novega sistema, ampak samo če ga oblikujejo po Kristusu in njegovem sporočilu." Pri naših južnih sosedih se je zaradi žalitve neverujočih razvila živahna javna razprava, kjer so se najbolj ugledni znanstveniki in osebe iz javnega življenja opredelili proti papeževemu stališču. "Če je ateizem zlo, ki ga je treba izkoreniniti, potem bi polovico svetovne literature, znanstvene in beletristične, morali dati na grmado. To je vrnitev v srednji vek," se je na trditev nekdanjega prefekta Kongregacije za vero med drugimi odzval dramatik Ivo Brešan. Med protesti znanih hrvaških razumnikov pa izstopa pravna akcija dalmatinskega pisatelja in kolumnista ter enega izmed ustanoviteljev splitskega političnega tednika Feral Tribune Borisa Dežulovića, ki se je počutil ogroženega zaradi Ratzingerjeve kritike znanosti in teorije evolucije, še bolj pa zaradi gromovniškega poziva proti ateistom, kar ga je privedlo do sodnega spora s papežem. Prepričan je, da s svojimi izjavami papež neverujočim grozi s peklenskimi mukami oziroma nekakšno doživljenjsko smrtno kaznijo: "Zaradi grožnje s smrtjo sem državnemu tožilstvo RH podal kazensko ovadbo proti Josephu Aloisu Ratzingerju, po poklicu rimskemu papežu."
Sebastijan Ozmec
MLADINA, št. 4, 30. 1. 2007
Pregovorna toleranca najvišjega poglavarja rimskokatoliške cerkve je spet privrela na plan v katehezi ob prvi letošnji splošni avdienci, ko je papež Joseph Alois Ratzinger vse neverujoče okarakteriziral kot sile teme in zla. "Drama zavračanja Kristusa se tako v preteklosti kot danes kaže in izraža na veliko različnih načinov. Mogoče so celo bolj prikrite in nevarnejše oblike zavračanja Boga v sodobnem času: od jasnega zavračanja ravnodušnosti, od znanstvenega ateizma, do prikazovanja nekega modernega Jezusa, ali še bolje, postmodernega." To je le delček, izvzet iz njegovega govora, ki je razburil znanstvenike po vsej Evropi. Znanstveno iskanje odgovorov na temeljna vprašanja pač ni izraz satanskih vzgibov, kot želi prikazati prvi pastir. Papeževo "strpno" stališče do sil zla oziroma do tistih, ki ne verjamejo v dogme, se seveda nanaša tudi na vse tiste, ki niso prave vere: "Obstaja upanje za žide in muslimane, hinduiste in budiste, če dojamejo, da so njihove vere pobrale samo manjši del tega, kar je Božja roka pisala skozi preroke in verske reformatorje, in da je edino kompletno in božansko popolno sporočilo edinega Boga prinesel Jezus. Obstaja upanje tudi za politike in vse tvorce novega sistema, ampak samo če ga oblikujejo po Kristusu in njegovem sporočilu." Pri naših južnih sosedih se je zaradi žalitve neverujočih razvila živahna javna razprava, kjer so se najbolj ugledni znanstveniki in osebe iz javnega življenja opredelili proti papeževemu stališču. "Če je ateizem zlo, ki ga je treba izkoreniniti, potem bi polovico svetovne literature, znanstvene in beletristične, morali dati na grmado. To je vrnitev v srednji vek," se je na trditev nekdanjega prefekta Kongregacije za vero med drugimi odzval dramatik Ivo Brešan. Med protesti znanih hrvaških razumnikov pa izstopa pravna akcija dalmatinskega pisatelja in kolumnista ter enega izmed ustanoviteljev splitskega političnega tednika Feral Tribune Borisa Dežulovića, ki se je počutil ogroženega zaradi Ratzingerjeve kritike znanosti in teorije evolucije, še bolj pa zaradi gromovniškega poziva proti ateistom, kar ga je privedlo do sodnega spora s papežem. Prepričan je, da s svojimi izjavami papež neverujočim grozi s peklenskimi mukami oziroma nekakšno doživljenjsko smrtno kaznijo: "Zaradi grožnje s smrtjo sem državnemu tožilstvo RH podal kazensko ovadbo proti Josephu Aloisu Ratzingerju, po poklicu rimskemu papežu."