Neuspešno zamegljevanje diplomatske stramote?

Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik je v teh dneh ponovno obljubila, da naj bi avstrijska vlada do poletja rešila vprašanje dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem. Ali se bo to res zgodilo, bomo še videli. Obljub je bilo namreč že nič koliko, ovir še več, zlasti Haiderjevih, lani pa je proti lastni manjšini nastopila celo slovenska vlada. Ko so namreč v Avstriji sprejemali ustavni zakon o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem, je slovenski zunanji minister Rupel hitel s čestitkami, češ da gre za "zgodovinski kompromis", čeprav zakonsko besedilo takrat sploh še ni bilo objavljeno. Ruplove izjave so bile presenetljive predvsem zato, ker so mnogi menili nasprotno. Med najostrejšimi kritiki zakona je bila recimo največja slovenska zamejska organizacija Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki je trdila, da bo, če bo zakon sprejet, dvojezičnih krajevnih tabel na koncu bistveno manj, kot jih Slovencem teoretično pripada zdaj. In ko je prišla na dan končna različica zakona, se je izkazalo, da so bila svarila upravičena. Rupel je zato omilil svoje izjave, slovenska manjšina se je združila proti ustavnemu zakonu, zakon pa zaradi nasprotovanja socialdemokratov na koncu ni bil sprejet.

A to še ni bilo vse. Kmalu zatem se je oglasil podpredsednik zamejske NSKS Karel Smolle. Slovensko vlado je obtožil, da je delovala v škodo slovenske manjšine in da naj bi se v času, ko je sporni ustavni zakon šele nastajal, za hrbtom dela slovenske manjšine pogovarjala z avstrijsko vlado, da bo podprla škodljivi zakon. Obenem pa naj bi obljubila finančno pomoč tistemu delu manjšine, ki bi zakon podprl. Na MZZ so takoj vse zanikali. A izkazalo se je, da je do neke komunikacije med Slovenijo in Avstrijo vendarle prišlo. MZZ sicer vse do danes ni ponudil jasnega odgovora na vprašanje, ali je Slovenija sodelovala pri nastajanju škodljivega ustavnega zakona o dvojezični topografiji, in če je, zakaj je to storila.

Rupel je medtem pozornost preusmeril stran od zoprnih vprašanj. Čeprav ni znano, ali je dobil Smolle informacije iz Slovenije ali iz Avstrije, je začel mrzlično iskati človeka, ki naj bi mu razkril diplomatske tajnosti. Šlo naj bi namreč za izdajalca Slovenije. Še več: šlo naj bi zaroto. In Rupel je avgusta lani v TV Dnevniku napovedal: "Ta stvar se je prenašala iz neke zamejske manjšinske organizacije v našo opozicijo, pa v nekatere medije pa tako naprej. To je bilo precej koordinirano. In mi bomo v kratkem z ustreznimi dokumenti dokazali, da je bila stvar res prav neprijetno pripravljena in koordinirana."

Od takrat je minilo že skoraj pol leta. Rupel pa dokazov še vedno ni predstavil. Za katere dokumente torej gre? Iz Ruplove službe za stike z javnostmi so nam sporočili le, da zadeve ne morejo komentirati, ker se s primerom ukvarja tožilstvo. Ali pa dokazov, ki bi podkrepili Ruplove izjave, preprosto ni?