ISG Lan DečmanKonec marca so minila tri leta od slovenskega vstopa v Nato. Po 11. septembru je ta legitimiran na novo. Na mesto rdeče nevarnosti je stopil svetovni terorizem. Točka loma med zagovorniki in nasprotniki slovenske pridružitve je bilo tudi vprašanje, ali bo vstop v zvezo teroristično ogroženost domovine implicitno povečal ali zmanjšal.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
ISG Lan DečmanKonec marca so minila tri leta od slovenskega vstopa v Nato. Po 11. septembru je ta legitimiran na novo. Na mesto rdeče nevarnosti je stopil svetovni terorizem. Točka loma med zagovorniki in nasprotniki slovenske pridružitve je bilo tudi vprašanje, ali bo vstop v zvezo teroristično ogroženost domovine implicitno povečal ali zmanjšal.
Nabava patrij, pehotnih pušk, predimenzionirane poljske bolnišnice, sorazmerno največja udeležba v mirovnih akcijah med članicami in proračunski izdatki, ki morajo leta 2009 doseči 2 odstotka BDP, so realni kazalci vojaške vpetosti v sistem kolektivne obrambe in s tem naše protiteroristične ihte. Niso pa odgovor na postavljeno vprašanje. Zakonodaje, ki je vedno tudi odgovor na aktualne izzive, ni bilo, saj razen meddržavnih sporazumov in ratifikacij mednarodnih aktov do zdaj ni bil sprejet področni zakon, ki bi urejal protiterorizem, s "častno" izjemo dopolnil kazenskega zakonika.
Po sramežljivem zatišju je sredi lanskega leta vlada naročila Analizo tveganj za zlorabe nepridobitnega sektorja za financiranje terorizma v RS. Delovna skupina v njej je januarja ugotavljala, da "v zadnjih 10 letih sicer nismo obravnavali nobenega kaznivega dejanja, povezanega s terorizmom. Kljub temu pa ... obstaja verjetnost, da bi se ta lahko izvrševala." Natančneje - od šestih organizacij, za katere je obstajal sum o morebitnem poslovanju, povezanem s terorizmom, je ena zgolj nosila podobno ime kot organizacija, ki je na črni listi.
Pred dnevi je parlament obravnaval tudi predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki, mimogrede, odvetnike v nekaterih primerih odvezuje varovanja podatkov, ki jim jih zaupajo varovanci, ob čemer je celo vladna služba za zakonodajo imela "še vedno pomislek", kot je navedla v dopisnem mnenju. Namestnica informacijske pooblaščenke Sonja Bien Karlovšek meni, da gre v danem primeru "za področje dostopa do osebnih podatkov", in dodaja, da lahko "odvetnika od molčečnosti odveže le tisti, ki ga je k njej zavezal".
Simbolni prispevek k protiterorističnemu boju pa je dal tudi minister Dragutin Mate. Pred dnevi je k sprejetemu zakonu o državljanstvu dodal še Pravilnik o postopku in načinu slovesnega dejanja podaje prisege, v kateri bodo prosilci za državljanstvo od 27. junija izjavljali, da "ne bodo podpirali delovanja zoper interese RS z uporabo nasilja ali pripravljalnih dejanj k uporabi nasilja". Smo torej res ogroženi?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi