Kontrolirani samozažig

Kdovekaterič že si je Marko Brecelj osmodil lase med ponedeljkovim performansom pred pravoslavno cerkvijo v središču Sarajeva. Za kaj je šlo? V Sarajevu rojeni Brecelj je po zaslugi svojega deda, pravoslavnega popa, ki ga je na skrivaj krstil in vpisal v krstno knjigo, že več kot 55 let član pravoslavnega občestva. Samozažig je bil simbolično dejanje ob poskusu izpisa iz krstne knjige in je sledil kratkemu govoru, v katerem je Brecelj obsodil delovanje pravoslavne cerkve, ki si pred zločini v bratomorni bosanski vojni ni le zatiskala oči, ampak je te zločine celo blagoslavljala: „Srbska pravoslavna cerkev je kot organizacija nekaj tako nečastnega, da ne želim biti niti na simbolni ravni vpisan v tej njeni debeli krstni knjigi (...) Po teh zločinih in zločinski sistematičnosti vseh treh cerkva, ki so razlog, da je razpadla moja domovina, ne morem, da ne bi reagiral. Meni ne gre slabo, sem debel, kot vidite, živim odlično, a nimam domovine, ker so mi jo oni uničili.“

Govor je tako vznejevoljil takrat službujočega diakona Mitra Tanasića, da je navzočim novinarjem in radovednežem zagrozil, da bo, če se ne umaknejo z zasebnega cerkvenega zemljišča, poklical policijo. Ta se je na prizorišču zares pojavila in Breclju, ki je še naprej vztrajal pri izpisu s seznama krščenih, odvzela potni list. Končno so se ga duhovniki usmilili in mu dovolili vstop v cerkvene prostore, kjer jim je brez navzočnosti novinarjev še enkrat razložil svoje zahteve. Zaman, saj mu je bilo jasno povedano, da izpis iz krstne knjige ni mogoč, nekako tako, kot ni mogoč izpis iz matične knjige, čeravno je Brecelj trdil, da je to njegova temeljna demokratična pravica. Pojasnjeno mu je bilo tudi, da se mora o tem dogovoriti s pokojnim dedom Slavkom, saj ga je on vpisal?! Ne da bi hvalili navade domače rimskokatoliške cerkve, a pri nas je tistim, ki bi se radi izvili iz naročja matere cerkve in stopili med pogane, vendarle omogočen izbris iz krstne knjige.