13. 1. 2008 | Mladina 1
Težka ločitev od dobička
Če bo mariborska nadškofija zaradi pornografije prodala T-2, ji ostanejo še finančno posredništvo, kemična industrija in turizem
Direktor Gospodarstva Rast Mirko Krašovec z nunama
© Marko Pigac
Mariborska nadškofija bo prodala svoj delež v T-2, če ta iz svoje ponudbe ne bo umaknil pornografskih vsebin, je minuli teden na tiskovni konferenci povedal mariborski pomožni škof Peter Štumpf. Da v svoji ponudbi internetne televizije podjetje T-2 ponuja pet pornografskih kanalov, je bilo sicer znano že leta 2005, a se je mariborska nadškofija odzvala šele po tem, ko je junija letos Slovenska škofovska konferenca sklenila, da naj v mariborski nadškofiji "v dogovoru z operaterjem spremenijo obstoječo pogodbo z distributerji tako, da izločijo sporne kanale in vzamejo nase kapitalske posledice". Končna odločitev naj bi bila znana po novem letu. Ker so v T-2 že večkrat poudarili, da zaradi paketnega odkupa programov in že sklenjenih pogodb pornografskih kanalov ne morejo umakniti, se bo nadškofija iz T-2 najverjetneje umaknila. Še vedno pa ostaja vprašanje, kako. Neposredni delež nadškofijskega podjetja Gospodarstvo Rast v T-2 lahko namreč prodajo tudi nazaj svojemu Holdingu Zvon Ena, katerega 51,1-odstotni lastniki so, in pri tem trdijo, da so T-2 odprodali.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 1. 2008 | Mladina 1
Direktor Gospodarstva Rast Mirko Krašovec z nunama
© Marko Pigac
Mariborska nadškofija bo prodala svoj delež v T-2, če ta iz svoje ponudbe ne bo umaknil pornografskih vsebin, je minuli teden na tiskovni konferenci povedal mariborski pomožni škof Peter Štumpf. Da v svoji ponudbi internetne televizije podjetje T-2 ponuja pet pornografskih kanalov, je bilo sicer znano že leta 2005, a se je mariborska nadškofija odzvala šele po tem, ko je junija letos Slovenska škofovska konferenca sklenila, da naj v mariborski nadškofiji "v dogovoru z operaterjem spremenijo obstoječo pogodbo z distributerji tako, da izločijo sporne kanale in vzamejo nase kapitalske posledice". Končna odločitev naj bi bila znana po novem letu. Ker so v T-2 že večkrat poudarili, da zaradi paketnega odkupa programov in že sklenjenih pogodb pornografskih kanalov ne morejo umakniti, se bo nadškofija iz T-2 najverjetneje umaknila. Še vedno pa ostaja vprašanje, kako. Neposredni delež nadškofijskega podjetja Gospodarstvo Rast v T-2 lahko namreč prodajo tudi nazaj svojemu Holdingu Zvon Ena, katerega 51,1-odstotni lastniki so, in pri tem trdijo, da so T-2 odprodali.
Prek Zvon Ena Holdinga ima mariborska nadškofija deleže v več kot 50 podjetjih in družbah po Sloveniji in tujini. Po vrednosti naložbe je T-2 sicer šele na četrtem mestu. Nadškofija je tako udeležena predvsem v slovenski kemični industriji. Na prvem mestu po investicijah so denimo vložki v Helios Domžale, v Belinko, TKK in Cinkarno Celje. Drug steber za zdaj sestavljata še podjetje T-2 in računalniško podjetje RRC. Nato prideta na vrsto finančno posredništvo (npr. Krekova družba za upravljanje investicijskih skladov) in turizem. Poleg Term Olimia in Term Dobrna spada v to kategorijo tudi splitsko podjetje Sole Orto, ki je lastnik 32 hektarjev zemljišča na otoku Braču, kjer je želela mariborska nadškofija graditi turistični kompleks z luksuznim hotelom in ogrevanim bazenom ter lastno cerkvijo.
Ker je vrednost delnic holdinga v zadnjem letu zrasla za skoraj 80 odstotkov in sedaj znaša 205 milijonov evrov, je prek teh naložb mariborska nadškofija lani obogatela za več kot 40 milijonov evrov. Tudi celotni prihodki podjetja Gospodarstvo Rast, ki so leta 2004 padli na 1,3 milijona evrov, so se v letu 2005 in 2006 dvignili na 3 in 3,6 milijona evrov. Ljubljanska nadškofija je v primerjavi s tem revna kot cerkvena miš. V lasti ima predvsem podjetje Metropolitan, d. o. o., ki upravlja z vrnjenimi gozdovi. A tudi to podjetje je leto 2006 končalo s precejšnjim dobičkom. Celotni prihodki podjetja so se glede na leto 2005 z 1,9 milijona evrov dvignili na 3,3 milijona.