Zgrešena politika sklada

Na zadnji razpis Stanovanjskega sklada RS za prodajo 364 tržnih stanovanj v petih slovenskih mestih je prispelo le 207 vlog, kar je daleč najslabši rezultat vseh dosedanjih razpisov. Povpraševanje je preseglo ponudbo le v Novem mestu, kjer je sklad za 35 stanovanj prejel 60 vlog. V Postojni je bilo število vlog enako številu ponujenih stanovanj, povpraševanje v Mariboru, Kranju in na Jesenicah pa je bilo daleč pod pričakovanji.

Po mnenju nepremičninskih posrednikov je razlogov za tako slab odziv več: od razmeroma visokih cen in slabših lokacij do pogoja, da stanovanja ni dovoljeno prodati deset let po nakupu oziroma da ima sklad ves ta čas predkupno pravico, s čimer se želi preprečiti nakup stanovanj z namenom preprodaje. Naj spomnimo, da je sklad decembra 2006 tržna stanovanja v Kranju prodajal po 950 evrov na kvadratni meter, zdaj pa jih prodaja po 1560 evrov, kar pomeni, da je cena tržnih stanovanj sklada v dobrem letu narasla za 60 odstotkov oziroma za štirikrat toliko, kolikor je v istem obdobju narasla cena stanovanj na prostem trgu v Ljubljani. Po podatkih spletnega portala Slonep so se namreč stanovanja v Ljubljani v zadnjem letu v povprečju podražila za 14 odstotkov. Poleg tega cena skladovih stanovanj ni bistveno ugodnejša od cene stanovanj, ki jih ponujajo nekateri zasebni investitorji. Podjetje Domplan v Kranju gradi stanovanja po okoli 1700 evrov na kvadratni meter, kar je le deset odstotkov višja cena od skladove. Ker so skladova stanovanja pogosto umeščena na slabše lokacije, njihova gradnja pa je manj kakovostna (tipičen primer je soseska Dragomelj), prihranek desetih odstotkov za mnoge ni več odločilni dejavnik nakupa.

Porazen rezultat razpisa odpira vrsto neprijetnih vprašanj. Na primer, zakaj se je sklad odločil za ponudbo tržnih stanovanj v Mariboru, če je mladim družinam stanovanja na tem območju že prodajal in če so celo nepremičninski posredniki opozarjali na umiranje povpraševanja na tem območju? Zakaj se bolj intenzivno ne ukvarja s ponudbo stanovanj v Ljubljani, kjer so potrebe bistveno večje? Zakaj ljudi sili v preseljevanje izven Ljubljane, ko je jasno, da to pomeni višje transportne stroške in posledično večje onesnaževanje okolja? Predvsem pa se postavlja vprašanje, ali je prav, da se sklad ukvarja z gradnjo tržnih stanovanj, ki jih na koncu večinoma pokupijo premožnejši, namesto da bi več napora vložil v gradnjo neprofitnih najemniških stanovanj, ki so mladim družinam finančno dostopnejša. Da bi sklad zidavo lahko pospešil, cene pa znižal, dokazuje podatek, da mu je lani na računu ostalo neporabljenih 22 milijonov evrov za gradnjo tržnih stanovanj in 3,5 milijona evrov za gradnjo neprofitnih stanovanj.

Slab odziv na razpis je presenetil tudi ministra za okolje in prvega nadzornika sklada Janeza Podobnika, ki se strinja, da bo sklad moral razmisliti o svoji politiki: "Gotovo bomo podatke o prijavah na razpis v nadzornem svetu in upravi sklada na prvi seji analizirali in se odločili o nadaljnjih korakih. Že zdaj pa lahko rečem, da bomo morali bolj intenzivno delovati v smeri gradnje neprofitnih najemniških stanovanj."