Želite duhovno oskrbo?

Komisija za medicinsko etiko je odločila, da je vprašanje o duhovni oskrbi ob sprejemu v bolnico primerno za nadaljnjo obravnavo. Tako je odgovorila na pobudo, ki so jo pri komisiji vložili katoliški bolniški duhovniki, in jih za realizacijo njihove želje napotila na "strokovnega direktorja bolnišnice".

Ovir za novost sedaj ni več, ljubljanski Klinični center bo očitno spet tako v Slovenji kot tudi v vsej EU poskrbel za zgled sodelovanja med katoliško cerkvijo in bolnišnicami. Kot je pred časom v intervjuju za Mladino povedal župnik bolniške župnije v Kliničnem centru Miro Šlibar, je njegova že leta 1985 ustanovljena bolniška župnija "tudi v evropskem merilu redek primer in lahko velja za zgled". Sedaj bo podoben zgled vprašanje ob sprejemu v bolnico, ko bo zdravstveno osebje bolnika poleg standardnih vprašanj o bolezni in osebnih podatkih povprašalo tudi, ali si želi duhovno oskrbo in kakšno. Dejansko se bodo morali bolniki še pred sprejetjem v bolnišnico izreči o svoji veroizpovedi. Medicinska komisija za etiko, katere predsednik je dr. Jože Trontelj, je v pobudi katoliških bolniških duhovnikov razbrala skrb, da ne bi morda z vprašanjem ob sprejemu v bolnico "vznemirjali bolnikov, morda pa tudi zdravih ljudi v naši družbi, ki so ne samo ateisti, ampak so tudi netolerantni do tega, da nekateri sodržavljani prakticirajo religijo." Po mnenju komisije bolnišnica "gotovo ni okolje, v katerem bi si želeli nepotrebnega vznemirjanja. Vendar smo prepričani, da ateističnega pacienta nevtralno obvestilo o razpoložljivosti duhovne oskrbe ne more motiti. Izjema bi bil netoleranten človek, ki bi tako obvestilo razumel kot napad na svoje izključujoče prepričanje. Če pa bi iz strahu pred nestrpneži prikrajšali pri pravici do duhovne oskrbe bolnike, ki jim posebno v resni bolezni tolažba te vrste pomeni zelo veliko, bi prav gotovo ravnali v nasprotju z zakonom in etiko". Odločitvi komisije je že javno ostro nasprotovalo Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, Trontelj pa meni, da "je razprava brezpredmetna, saj je zakon jasen in pobuda bolnišničnih duhovnikov ne prestopa njegovih okvirov".

Dr. Aleš Črnič iz Centra za proučevanje kulture in religije pri FDV meni, da gre za pozitiven ukrep, ki pa ne bi smel biti izključujoč do pripadnikov drugih veroizpovedi: "Če lahko v bolnišnici ponudimo duhovno oskrbo katolikom, bi jo glede na ustavno zajamčeno enakopravnost verjetno morali tudi posamezniku, ki bi denimo zahteval duhovno pomoč svečenika Hare Krišna, šamana Oriša ali pa pogovor s kompetentnim sekularnim humanistom. V tem smislu bi morali biti prostori, v katerih bi se izvajala duhovna oskrba, opremljeni na neizključujoč način, ki bi dovoljeval enakopravno izvedbo najrazličnejših duhovnih dejavnosti. Prav tako pa je treba poudariti, da s stroški različnih vrst duhovne oskrbe ne bi smeli na noben način obremenjevati zdravstvene blagajne ali drugih javnofinančnih virov - v družbi, kjer sta država in religija ločeni, morajo te stroške kriti religijske in duhovne skupine same."