Neuspešno stiskanje "globokih grl"

Spletni strani Wikileaks.org, zasnovani z namenom omogočiti "whistleblowerjem" anonimno objavo občutljivih dokumentov, ki naj bi razkrivali nezakonito ravnanje vlad in korporacij, je v dobrem letu delovanja uspelo pridobiti že več kot milijon dvesto tisoč raznih dokumentov. Najodmevnejša med njimi so bila navodila za ravnanje osebja v ameriškem zaporu Guantanamo, ki so razkrila sistematično skrivanje zapornikov pred predstavniki Rdečega križa, in "pravila za bojevanje" ameriške vojske v Iraku, ki so obelodanila dovoljenje vrha oboroženih sil, da lahko ameriški vojaki pripadnike sovražnih sil zasledujejo tudi v sosednje države, med njimi Sirijo in Iran. Stran je zasnovala skupina disidentov iz več držav, v njenem svetovalnem odboru pa naj bi (zaradi njihove anonimnosti je to nepreverljivo) med drugim sedeli novinarji, upokojeni obveščevalci in celo kriptografi ...

Na strani so se znašli tudi dokumenti, ki opisujejo domnevno nezakonito "offshore" poslovanje švicarske banke Julius Baer oziroma njene hčerinske družbe Julius Baer Bank& Trust s sedežem na Kajmanskih otokih. Banka je zato z obrazložitvijo, da je "nezadovoljen nekdanji uslužbenec (šlo naj bi za nekdanjega podpredsednika uprave kajmanske podružnice banke), ki sodeluje v kampanji nadlegovanja in terorja, strani posredoval ukradene dokumente v nasprotju s pravili o poslovnih skrivnostih in zakonih o bančništvu", na kalifornijskem sodišču vložila zahtevo za prepoved uporabe domene www.wikileaks.org. Sama odstranitev dokumentov ni prišla v poštev, saj stran gostuje na enem od strežnikov v lasti slovitega švedskega Piratebaya, ki se uspešno brani pred pravnimi napadi velikih lastnikov avtorskih pravic. 15. februarja je sodišče prošnji za prepoved uporabe domene ugodilo in tako zaklenilo glavna vrata za dostop do strani (stran je bila še vedno dostopna prek IP-naslova, dostopne so bile tudi njene zrcalne strani npr. v Belgiji in Indiji).

Odločitev sodišča je sprožila plaz kritičnih odzivov in vnovič sprožila razpravo o cenzuri na internetu, sploh v povezavi s prvim amandmajem ameriške ustave, ki zagotavlja svobodo izražanja. Po številnih uradnih pritožbah na razsodbo je sodnik, ki je najprej ugodil zahtevi banke, začasno preklical svojo odločitev in vsaj do 16. maja, ko bo zadnje zaslišanje vpletenih strani, vnovič dovolil uporabo domene. Hkrati je potožil, da je tehnologija očitno prehitela zakone in da so časi, ko je bilo mogoče umakniti informacije, tudi ko so bile enkrat razkrite na spletu, minili.

Na spletnem strani za zdaj še ni objavljenega kakšnega zaupnega dokumenta iz Slovenije.