Park bo padel

V Mladini smo v začetku februarja pisali, da želi Slovenska Bistrica na območju parka, ki se razteza pred tamkajšnjim gradom, postaviti dom za ostarele, čeprav je območje celotnega parka spomenik državnega pomena. Park je danes deloma sicer res zapuščen, a bi mu bilo mogoče po mnenju stroke večidel povrniti nekdanji videz.

Ker lahko posege v državne spomenike dovoli le vlada, se je občina obrnila na kulturno ministrstvo, to pa je za mnenje zaprosilo stroko. Sklicani sta bili dve strokovni komisiji, vanju pa so bili imenovani predstavniki območnih enot Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije in ministrstva za kulturo. A ker bi gradnja doma za ostarele občutno zarezala v državni spomenik, sta se obe uprli občinskim načrtom. Varuhi kulturne dediščine so že takrat vseeno izrazili bojazen, da nazadnje posega v park najverjetneje ne bo mogoče preprečiti. Kulturno ministrstvo naj bi bilo namreč podprlo občino, menda so sledili pritiski na stroko, ministrstvo pa je nato pomahalo tudi z ločenim mnenjem v prid občine - spisal ga je arhitekt Jernej Hudolin, ki na Zavodu za varovanje kulturne dediščine vodi restavratorski center.

Kot kaže, je zdaj ministrstvu uspelo dobiti tudi uradno dovoljenje spomeniške stroke. Direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dr. Robert Peskar je konec februarja na ministrstvo poslal dopis, v katerem v nasprotju z dvema komisijama soglaša s posegom v spomeniško varovani park. In ne le to, poseg naj bi bil celo večji od prvotno predvidenega, saj bi spomenik državnega pomena zmanjšali za približno dve tretjini. Ob tem se lahko vprašamo, zakaj sploh vztrajati pri spomeniškem varstvu preostale tretjine parka (gre za gabrov drevored), saj je dobilo območje državno spomeniško varstvo ravno zaradi velikosti; park je bil namreč nekoč največji renesančni park v tem delu Evrope. In ne baročni park, kot napačno piše v Peskarjevem dopisu. V njem je sicer še nekaj drugih netočnosti. Kulturno ministrstvo je predlog za izvzetje dela bistriškega parka izpod spomeniškega varstva menda že poslalo vladi, ta pa naj bi o njem odločala na eni od prihodnjih sej. Medtem so se pojavila ugibanja, da morda Občina Slovenska Bistrica pri preklicu spomeniškega varstva parka še zdaleč ne vztraja le zaradi gradnje doma za ostarele, temveč tudi zato, ker naj bi v prihodnje na pridobljenih zemljiščih načrtovala tudi profitno dejavnost ...

Primer Slovenske Bistrice bo najverjetneje sprožil kup podobnih posegov v kulturne spomenike. Naslednji naj bi bil na vrsti državni spomenik Kostanjevica na Krki, kjer naj bi želela denacionalizacijska upravičenka Škofija Novo mesto graditi stanovanja. Vse močnejši naj bi bili tudi pritiski za poseg v park pod spomeniškim varstvom v briških Vipolžah. Le še vprašanje časa pa naj bi bilo, kdaj bo na vrsti za oženje tudi državni spomenik Betnava, ki ga je leta 2000 z denacionalizacijo prav tako dobila RKC.