Hiter odstop

Le nekaj tednov za tem, ko je z Inštituta za novejšo zgodovino prišla presenetljiva novica o odstopu direktorice dr. Jere Vodušek Starič, ki je bila na položaju šele dve leti, podobne novice prihajajo s še enega znanstvenega inštituta. S položaja naj bi bil odstopil tudi dr. Dejan Hozjan, ki je bil za vršilca dolžnosti direktorja Pedagoškega inštituta prav tako imenovan v mandatu sedanje vlade, po letu in pol pa naj bi si bil našel drugo zaposlitev. Njegov odstop je menda že obravnaval upravni odbor, s 1. aprilom pa naj bi vodenje inštituta prevzela njegova dolgoletna raziskovalka dr. Mojca Štraus.

Zakaj je dr. Hozjan odstopil s položaja? Ker nam do zaključka redakcije ni uspelo govoriti z njim, razlogi niso znani. Je pa ta odstop še posebej pomenljiv, saj je njegovo obdobje na Pedagoškem inštitutu zaradi okoliščin, v katerih je bil imenovan, in ne toliko po njegovi lastni krivdi obveljalo za simbol vladnega vmešavanja v delovanje znanstvenih inštitutov. Dr. Hozjan je bil za v. d. direktorja imenovan v času, ko je vlada na presenečenje zaposlenih odslovila dotedanjega direktorja dr. Zorana Pavlovića, ker naj ne bi bil delal dovolj dobro, čeprav je inštitut v njegovem obdobju med drugim pridobil nekaj pomembnih mednarodnih projektov. Dr. Pavlovića je na vrat na nos nasledil predstavnik mlajše generacije dr. Dejan Hozjan, dotedanji predsednik upravnega odbora inštituta, ki je v njem sedel kot predstavnik ministrstva za šolstvo, sicer pa je bil zaposlen v kabinetu ministra za šolstvo Milana Zvera, sodeloval pa je tudi z Zavodom sv. Ignacija za izobraževanje in razvoj in z Društvom katoliških pedagogov Slovenije. Dr. Hozjan, ki so mu podrejeni očitali, da ima premalo izkušenj za vodenje takšne institucije, je očitke ves čas zavračal kot neutemeljene, poudarjal je, da je izboljšal transparentnost in intenzivnost dela zaposlenih, sam pa inštitutu posvečal v povprečju 11 ur na dan. Njegovi argumenti zaposlenih niso prepričali, kolektiv je postal še posebno kritičen, ko so se začeli postopki za spremembo statuta inštituta, ki bi naslednjemu direktorju s polnimi pooblastili dopustili, da ima namesto osmih le pet let delovnih izkušenj. Takšna sprememba bi pomenila, da lahko za direktorja kandidira tudi dr. Hozjan.

Nesoglasja med dr. Hozjanom in raziskovalci so bila deležna precejšnje medijske pozornosti, v dogovoru s šolskim ministrom Zverom pa naj bi bilo pred nekaj meseci, morda tudi zaradi bližajočih se volitev, odločeno, da si dr. Hozjan počasi poišče drugo zaposlitev.