SuperMarko in pravljični triki

Novico je najprej objavil spletni portal komercialne televizije. Povzela jo je Slovenska tiskovna agencija in ne dolgo zatem tudi nacionalka. Sredi opoldneva je bilo že skoraj uradno: policija naj bi v nedeljo zvečer v okolici Vodic, nedaleč od ceste proti Brniku, a globoko za gozdnimi vejami, med izkopavanjem skritega orožja zasačila 31-letnega državljana Slovenije. Zaradi interesa preiskave so policisti molčali, njihov tiskovni predstavnik pa je dajal le splošne izjave. Izkopavanje skritega orožja so policisti nadaljevali še naslednji dan, kriminalisti pa so zbirali obvestila za kazensko ovadbo proti domnevnemu storilcu. Posebne tiskovne konference ni bilo in podatki, ki so pricurljali v javnost, so bili večinoma le rezultat novinarskega prijateljevanje z različnimi globokimi grli. V nedeljo zvečer pa se je zgodilo tudi nekaj drugega. Pravzaprav se je to zgodilo nekaj ur poprej. Ob petih popoldne so ulični prodajalci po Ljubljani začeli prodajati zadnjo številko Mladine. Na njeni naslovnici se je pojavil Janez Janša, obdan z Darkom Njavrom, Jožefom Jerovškom, Tonetom Krkovičem in Robertom Suhadolnikom. Pod peterico veličastnih je bilo zapisano "Kraja orožja v Postojni" in spodaj vprašanje, kaj se dogaja z izginulim postojnskim orožjem. In glej ga, zlomka, še preden se je tiskarska barva posušila, so policisti, po lastnih trditvah, končno našli orožje, ki ga je Mladina pogrešala. Naključje, usoda? Za kaj takega je zelo malo možnosti, orožje je izza priprtih vrat vojašnice izginilo malo pred koncem prejšnjega tisočletja, našli pa naj bi ga ravno takrat, ko je Mladina opozorila, da preiskava o kraji poteka na čuden način. Obstaja pa druga, bistveno verjetnejša možnost. Morda pa je nekdo vedel, da Mladina pripravlja zgodbo o Postojni, in jo je hotel prehiteti. Jo postaviti na laž in hkrati zavarovati ljudi, na katere je s prstom pokazal Mladina.

A nenavadno odkritje orožja v gozdu ima še bolj zanimivo nadaljevanje. En dan in še enega pol za kopanjem v gozdu so slovenski policisti po bliskoviti in uspešni akciji aretirali šest osumljencev, ki naj bi bili neposredno povezani z napadom na novinarja Petka. Aretirali so zgolj storilce. Izkopavanje v gozdu je bilo seveda takoj pozabljeno.

Kako to, da sta bila dva najodmevnejša primera "razrešena" le nekaj dni pred razpisom za novega direktorja policije? Točneje, časnik Delo je v sredo na prvi strani objavil zadovoljne besede Marka Pogorevca, 25 strani naprej pa še javni natečaj za generalnega direktorja policija. Ponovimo, v tednu, ko je uradniški svet objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja generalne policijske uprave, je policija objavila novico, da je priprla storilce napada na novinarja Petka. Po 132 tednih končno uspeh. V tednu, ko je uradniški svet objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja generalne policijske uprave, je policija objavila novico, da je priprla osebo, ki je bila vpletena v tatvino postojnskega orožja. Po 196 tednih končno uspeh. Statistična verjetnost, da bi se potrebna količina dokazov v dosje Postojna in dosje Petek nakapljala natanko tisti teden, ko je uradniški svet sklenil objaviti razpis za novega direktorja policije, je zanemarljivo majhna. Marko Pogorevc je torej v sodnikovem podaljšku zabil dva gola, in če k temu prištejemo tistega koprskega iz Popovičeve devetdesete minute, mu je v zaključku mandata uspel klasični hat-trick. In to v tekmi, kjer so gledalci ves čas pričakovali, da ga bo trener zaradi nastopaštva, različnih afer in sporov s soigralci izključil še pred zadnjim sodnikovim žvižgom. Zadovoljstvo prvega policaja je bilo seveda popolno in zmaga prepričljiva. "Znova bi kandidiral, če primer Petek ne bi bil razrešen, kajti ne bi si dovolil tega, da bi šel s tega položaja, pa da tega primera ne bi razrešili. Glede na to, da smo sedaj razrešili in razrešujemo uspešno te najzahtevnejše primere, so razlogi še veliko večji, da ne kandidiram," je v. d. direktorja zadovoljno razlagal novinarki TV Dnevnika.

V soju žarometov

Ves čas svojega poveljevanja si je Pogorevc prizadeval, da bi bila njegova podoba v javnosti čimlepša in čimboljša. Vedno nasmejan in optimističen je rad odgovarjal celo na nesramna novinarska vprašanja, poskrbel pa je tudi, da se je njegovo ime pojavilo med bolj lahkotnimi novicami. Bil je popolnoma drugačen od kakšnih bivših, strogih in mrkih policijskih šefov, ki so se jim zdeli mediji nujno zlo. Pogorevc je deloval ravno nasprotno. In zato mu je večkrat ušla kakšna izjava, recimo tista o dihanju za ovratnik ali tista o predsednici Helsinškega monitorja in psihiatrični bolnišnici v Polju. Vendar te stvari Pogorevca niso motile, znal je provocirati. Tako je recimo na Brezje prišel v policijski uniformi, pojavil pa se je (sicer v civilu) tudi v gay klubu Tiffany na Metelkovi. Postal je najbolj znan policijski šef. A to še ne pomeni, da je tudi najboljši. Marko Pogorevc si je že v času svoje poveljniške kariere privoščil nekaj potez, ki so zelo podobne "slučajnemu" odkritju postojnskega orožja in priprtju domnevnih Petkovih napadalcev na predvečer izida javnega natečaja za njegovega naslednika.

Funkcijo generalnega direktorja policije je prevzel 15. 6. 2000, v času Bajukove vlade. Nasledil je Andreja Podvršiča, sedanjega generalnega slovenskega konzula v New Yorku. Pogorevc je bil pred tem direktor policijske akademije v Tacnu, v mladih letih pa je služboval kot policist na Koroškem, bil pa je tudi državni tajnik za pripravo papeževega obiska. Za novega šefa kriminalistične policije je pripeljal Dušana Mohorka, ki je med primopredajo poslov v jekleni blagajni odkril 651.630 nemških mark in 400.000 dolarjev. Sveži generalni direktor je navdušeno sklical tiskovno konferenco, radovednim kameram pokazal najdeni denar, ni pa znal točno odgovoriti, kako se je znašel v blagajni. Nekaj mesecev pozneje, ravno v času povolilnih pogajanj, ko se je za hip zdelo, da se mu mesto generalnega direktorja izmika, je preseneti z nekaj odmevnimi aretacijami, kot da bi z njimi želel pokazati, da je pravi mož na pravem položaju. Najprej so kriminalisti v ljubljanskem lokalu Petrinja zgrabili državnega sekretarja Borisa Šuštarja. Tedanji sekretar je bil osumljen jemanja podkupnin, nekaj mesecev zaprt in na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na tri leta zapora. A višje sodišče je prvo sodbo razveljavilo in danes na ponovljenem sojenju bolje kaže obtoženemu državnemu sekretarju. Po Šuštarju je Pogorevc zaradi suma korupcije kmalu udaril še dvakrat. Decembra je bil aretiran koprski podžupan in predsednik območne enote LDS Branko Kodrič. Podžupan je v priporu preživel tri tedne, obtožnica pa je bila proti njemu podana šele dve leti pozneje. Po nekaterih informacijah bo pot do morebitne obsodilne sodbe še dolga. Podobno je z drugim spektakularnim primerom, ki si ga je Pogorevc skupaj s Cerarjevo privoščil januarja. Oba sta vodji okrožnega državnega tožilstva Marjanu Glavarju očitala sprejemanje podkupnin, Ptujčan naj bi bil povezan z Lončaričem, njegovo ženo in tihotapljenem z ljudmi. Pogorevc je takrat ponosno izjavil, da je priprtje tožilca dokaz, da živimo v pravni državi. A primer Glavar se kljub medijskemu pompu še zmeraj zapleta, obtoženi tožilec je izgubil funkcijo in zdravje, njegov primer pa je od skupine tožilcev za posebne primere (ki se ukvarja z organiziranim kriminalom) prevzelo okrožno tožilstvo v Celju. Kazenska zadeva zoper Glavarja je za zdaj še vedno v fazi preiskave.

Smelo napovedani procesi niso edini "dosežki" Marka Pogorevca. Novinar Dela Žarko Hojnik prvemu policistu očita, da mu je ta predal tajne dokumente, s katerimi je želel diskreditirati Bečira Kečanovića, ki naj bi po načrtih ministra Bohinca prevzel vodenje urada za usmerjanje in nadzor policije. Kečanović naj bi bil torej postal Pogorevčev nadzornik, ta pa je po navedbah novinarja Dela to poskušal preprečiti s tem, da je medijem izročil tajni dosje z nekdanjimi Kečanovićevimi grehi. Prvi policist naj bi ravnal podobno, ko je istemu novinarju Delu izročil tajni policijski zapisnik o lovljenju Matjaža Tomljeta, ki je dirkal po ljubljanskih ulicah. V času Marka Pogorevca pa so v javnost prišli tudi strogo zaupno dokumenti o aferi Depala vas, ki jih je predstavil in na internet postavil Janez Janša. Pogorevc je med svojim mandatom na ustavnem sodišču poskušal spremeniti pravilnik o nadzoru nad policijo, državno stanovanje je odkupil po očitno prenizki ceni, nagajal je parlamentarnim nadzornikom. Ne nazadnje je zaradi pisanja o domnevnem posilstvu vložil tožbo proti Mladini. Ovadba proti njemu pa je bila zavržena, ne da bi se pristojne institucije sploh pogovorile z njegovo domnevno žrtvijo.

Vršilec dolžnosti

Ko je konec junija začel veljati novi zakon o javnih uslužbencih, je Pogorevc postal vršilec dolžnosti. Napovedal je, da se na razpis za novega generalnega direktorja ne bo prijavil. Na koncu je dejal, da je njegovo delo končano in da lahko odide čiste vesti. Z zadnjimi odmevnimi aretacijami si je kljub številnim pomanjkljivostim pridobil veliko političnega kapitala. A vendar, Marko Pogorevc bo delo vršilca generalnega direktorja opravljal, vse dokler ne bodo izbrali njegovega najustreznejšega naslednika. V javnosti v zadnjem tednu kroži veliko imen, čeprav nihče izmed njih kandidature uradno še ni potrdil. Najbolj ustrezne kandidate bo izbrala petčlanska komisija, ki jo je imenoval uradniški svet, končno potrditev pa bo dal minister Bohinc. A lahko se zgodi, da komisija in minister ne bosta imela veliko izbire. Med razpisnimi zahtevami je namreč tudi nekaj pogojev, ki so lahko zelo selektivni. Takšna je recimo zahteva o 11-letnih delovnih izkušnjah, pa o opravljenem državnem izpitu iz javne uprave in tudi dokazilo o znanju tujega jezika. V najslabšem primeru se lahko razpis ponovi in Marko Pogorevc še nekaj časa opravlja funkcijo vršilca dolžnosti.