"Prepričani smo, da je vsa zadeva naperjena proti Katoliški cerkvi na Slovenskem."

Artiče so majhna in urejena vas. Po urejenosti hiš in ulic bi se lahko gotovo potegovale za kakšno občinsko priznanje. Premorejo majhno trgovino in lokal - v obeh hkrati pogostokrat dela le ena gospa - ter pošto s krajšim delovnim časom. Nasproti je velika šola, le nekaj metrov stran pa stojita cerkev in trdna hiša, v kateri je vaški župnik triintrideset let živel z gospodinjo in kjer je potekal tudi verouk. Najbrž bi še naprej vestno opravljal svoje duhovniško delo, saj v vseh teh letih, po pripovedovanju gospodinje, ni bil niti enkrat na dopustu (celo druge župnike je nadomeščal), če ne bi lani oktobra Društvo prijateljev Mladine v artiški šoli priredilo otroškega parlamenta na temo tabujev.

Vsak razred si je namreč sam poiskal kakšen tabu, ga prerešetal ter izvlečke in ugotovitve predstavil v parlamentu - pred predstavniki drugih razredov. Šesti razred si je tako za "nedotakljivo temo" izbral spolno nadlegovanje duhovnikov. Med predstavitvijo v parlamentu pa so drugi šolarji kaj hitro pozabili na druge tabuje ... "Zgodil se je pravi bum," je rekla ravnateljica osnovne šole Artiče - Vesna Bogovič, "nastop je otroke spodbudil, da so povedali, da se je to dogajalo njim, ali da so videli, kako so se stvari dogajale drugim. Nekateri staršem niso povedali, nekateri pa so rekli, da jim starši niso verjeli. En fant je celo pripomnil - kdo nam bo pomagal, če nam že starši ne verjamejo?"

Ker se je tema iz otroškega parlamenta preselila na šolske hodnike, so se oglasile tudi druge deklice. Koliko otrok je po mnenju ravnateljice doživelo "župnikovo pozornost"? "Karkoli bi rekla, bi bilo le ugibanje - izjav je bilo veliko. Mi smo podeželska šola, skoraj vsi otroci, razen tistih, ki so že šli k birmi, hodijo k verouku. Tudi moja hči je hodila," je pojasnila ravnateljica, ki okrog vratu nosi križec. "Zagotovo bi se našle še druge priče, ki ne hodijo več v osnovno šolo, a bi imele na to temo kaj povedati. Vendar, ti otroci ne spadajo pod mojo odgovornost, kot ravnateljica pa sem dolžna zaščititi otroke, ki obiskujejo našo šolo."

Ker gre za kaznivo dejanje, je šola posredovala podatke policiji. "Naj zdaj pristojni ugotovijo, kaj se je dogajalo za cerkvenimi vrati, ker to vedo le otroci in on - niti cerkev niti mi o tem ne vemo nič." Starši, ki so se postavili na župnikovo stran, ravnateljici očitajo, zakaj jih ni obvestila o zadevi. "Če bi bil verouk šolska dejavnost," je odgovorila Bogovičeva, "bi bila odgovorna za obveščanje staršev, posredovanje sklepov itd." Glede na to, da ste zelo intenzivno sodelovali z župnikom - mu pisali urnike in se usklajevali z njim glede prevozov - kako danes gledate nanj? "Zdaj ste mi pa zastavili težko vprašanje. Taka dejanja me motijo, ker to ni v skladu z nauki, ki jih učijo duhovniki. Če tak človek dela to, kar so pričali otroci - potem smo vsi ostali brez grehov." Ali je mogoče, da so si otroci to izmislili, kakor menijo nekateri farani? "Pri tej starosti - skoraj ni verjetno."

Hišni pripor

Iz tega, kar so otroci povedali na otroškem parlamentu, je razvidno, da naj bi se zlorabe dogajale na različnih krajih. Pri verouku, v cerkvi - zmeraj v zaprtih prostorih. Navzoči so bili še kakšna druga deklica ali več otrok, ki so pričevanje žrtve potrdili. 20. januarja so kriminalisti policijske uprave Krško sporočili, da so ovadili 64-letnega občana z območja Posavja, ki je osumljen, da je v času od leta 2000 do leta 2005 storil deset kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po 3. in 4. odstavku 183. člena Kazenskega zakonika RS. Ovadeni je bil s kazensko ovadbo priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Krškem, slednji pa je zoper njega odredil hišni pripor. Za kraj pripora si je artiški župnik izbral mariborsko škofijo. Preiskovalni organi so po podani izjavi obmolknili - izjav o načinu storitve kaznivih dejanj zaradi zaščite oškodovanih otrok niso posredovali javnosti.

Ta čas sta najprej iz sromeljske in nato še iz artiške župnije v javnost prišli dve peticiji v "podporo gospodu župniku Karlu Joštu", ker želijo "opozoriti na pretirano medijsko izpostavljenost tega primera" - piše v artiški peticiji, katere izvirnik s podpisi je shranjen v dekanijskem arhivu. "Prepričani smo, da je vsa zadeva naperjena ne samo proti gospodu Karlu Joštu, ampak na splošno proti Katoliški cerkvi na Slovenskem."

V prostorih ljudskih in cerkvenih pevcev v Sromljah nas je pričakalo dvanajst podpisnikov peticije, od katerih je večina ljubiteljev cerkvenega petja. Izkazalo se je, da nobenega od njih pravzaprav ne skrbi za domnevne žrtve spolnih napadov. Ogorčeni so, ker so zaradi incidenta s prijavami ostali brez župnika in je cerkev, v obnovo katere je bilo vloženega precej denarja, sedaj zaradi "obrekovanja župnika" zaprta. "Menimo, da je zadeva zmontirana," je povedal upokojenec Ivan Bostele, "če bomo tako naprej delali, bomo zapirali cerkev drugo za drugo."

Na vprašanje, kdo je avtor besedila peticije, nam je dejal, da se nas to ne tiče, pomembno je, da so jo farani podpisali. Na tej točki se z župljani ne bi vsi povsem strinjali. Kajti artiškemu župniku je bil hišni pripor med drugim odrejen zato, da ne bi vplival na žrtve in priče. Dve peticiji, pri sestavi katerih je dejavno sodeloval dekan dekanije Videm ob Savi Milan Kšela - v njegovem imenu pa tudi cerkev sploh -, in zborovanja so lahko tudi učinkovita oblika pritiska na priče, javnost in preiskovalne organe.

Krivi so starši

Vseh dvanajst faranov krivi za zaplet 24-letno Vesno Škorc, ki je lani medijem poslala odprto pismo o tem, da jo je spolno zlorabil artiški župnik, s podrobnim opisom spolnega napada, ki ga je doživela pri svojih dvanajstih letih. K župniku se je skupaj z bratom dvojčkom, kot piše v pismu, zatekla zaradi govoric, da ta deli sladkarije: "Prijel me je okrog pasu in me posadil na kolena. Odpel mi je zadrgo in svojo roko potisnil v moje hlače in mi začel s prsti drgniti moje splovilo; z drugo roko me je pa prijemal za prsi. Bilo mi je zelo neprijetno in sem se mu nekaj časa izmikala, a kaj dosti tudi nisem mogla storiti."

Sromeljski podpisniki peticije menijo, da je Vesna sprožila gonjo, ker bi rada dobila denar, pod kar so se v peticiji tudi podpisali. Poleg tega Slavko Pregrad meni: "Ena mama ni opravila materinske dolžnosti - ni pogledala, kaj se otroku dogaja, je ni vprašala. Potem je takega otroka vzgajala ulica in zato nastajajo take težave - ponižanje vseh nas." Daniel Kolan je k temu glasno pripomnil: "Naš kraj je tako osramočen! Kako lahko mediji, če krivda ni dokazana, navajajo ime in priimek, kraj dogajanja in imajo zraven še sliko cerkve?" Vendar se je g. Karel Jošt sam pojavil v tisku z imenom in priimkom, ko je izjavil, da ga je Vesna Škorc obtožila spolnega napada kot profesionalna kurba. Poleg tega ne gre samo za Vesno. Kaj pa deset drugih kaznivih dejanj?

Odgovori faranov so deževali, a jih lahko strnemo v nekaj točk. Kot prvič - otroke je nagovarjala Vesna Škorc, ker bi rada dobila denarno odškodnino. Drugič - otroci si danes, zato da se izognejo verouku, izmišljujejo vse mogoče. Starejša gospa je tudi pripomnila, da se pri teh letih punce znajo že same nastavljati. Daniel Kolan pa je zadevo še dodatno razjasnil: "Saj imajo pri dvanajstih že mesečno perilo!" In tretjič, ne glede na to, ali se je zloraba res zgodila ali ne, v vsakem primeru so krivi starši, ker so bili nepozorni do svojih otrok. Ob teh izjavah pa farani v Artičah in Sromljah pozivajo "prizadete" starše, naj se jim pokažejo ...

"Zagotavljamo, da nam v vsem tem času naši otroci niso nikoli govorili ali omenjali, da bi bilo pri verouku v zvezi s tem, kar Karla Jošta obtožujejo, kaj narobe," so artiški župljani zapisali v peticiji. S pričevanji so pripravljeni nastopati tudi na sodišču, toda z vidika storilca ne bi bilo logično, da bi se spravil ravno na otroke in vnuke pevcev iz cerkvenega zbora oz. najaktivnejših članov cerkvenega življenja. Vesna Škorc je zato idealna žrtev, kot so za njo sami vaščani rekli: ni bila krščanski otrok, vaško dete, raztresena deklica. Kdo bi taki punci sploh verjel?

V Artičah nas je za klopmi, kjer je potekal verouk, pričakalo petnajst članov župnijskega sveta Artiče na čelu z dekanom Milanom Kšelo. "Vera je osebna stvar vsakega posameznika; če prizadenejo našo vero, prizadenejo nas osebno," je rekla Gabriela Černelič. Očitno sta župnik in vera v Artičah za nekatere vaščane sopomenki.

Videti je, da ti farani, ki jih druži redno sestankovanje v cerkvi in so brez dvoma globoko verni, preprosto ne morejo niti pomisliti na verjetnost, da bi lahko njihov župnik tlačil roke v spodnjice mladoletnic, skratka, počel vse to, o čemer poročajo le na televiziji in kar se dogaja le v daljni Ameriki, ne pa v njihovi fari.

Vesna Škorc, ki je javno povedala, da je ni zlorabljal samo župnik, je na te očitke odgovorila, da se "v javnosti skuša predstaviti, češ da želim omalovaževati cerkev oz. da je to napad na omenjeno ustanovo in celo vero. Nikdar to ni bil moj namen in javno sem povedala, da ne nasprotujem omenjeni ustanovi, temveč pedofiliji in nasilju nad otroki." Poleg Vesne se je javno izpostavila tudi Martina Kopše, ki je za Delo izjavila, da je pred dvajsetimi leti za las ušla župniku, ki je najprej zaprl vrata, nato pa jo je zgrabil. Starejša gospa na lastnem vrtu sredi Artič naprej ni hotela dati izjave, potem pa je na vprašanje, ali verjame, da je župnik zlorabljal mladoletnice, zatrdila: "Verjamem!"