Kdo bo kos Peterletu?

Nesporna javnomnenjska favorita za predsedniški stolček sta ta trenutek Lojze Peterle in Mitja Gaspari, kaže Mladinina javnomnenjska anketa. Drugi možni kandidati za jesensko tekmo so v precejšnjem zaostanku. Če bi bile predsedniške volitve v začetku tega meseca, bi v prvem krogu največ podpore, 37,7 odstotka, dobil Peterle, koalicijski kandidat s podporo SDS, NSi in SLS. Na drugo mesto bi se z 21,4 odstotka uvrstil Gaspari, dolgoletni finančni minister in nekdanji guverner Banke Slovenije, ki je državo popeljal v evroobmočje. Tretje mesto bi zasedel Danilo Türk, predstojnik Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani in nekdaj pomočnik generalnega sekretarja OZN Kofija Anana, ki so ga pred kratkim za favorita izbrali Socialni demokrati. Podprlo bi ga 15,6 odstotka volivcev. Sledil bi mu Zmago Jelinčič, prvak Slovenske nacionalne stranke, s 7,1-odstotno podporo. Na zadnje mesto med sedaj znanimi kandidati pa bi se s 4,5-odstotno podporo uvrstil Ivo Vajgl, morebitni kandidat društva Zares.

Če bi se nato v drugem krogu volitev pomerila Peterle in Gaspari, bi Peterleta podprlo 47 odstotkov volivcev, Gasparija pa 43. To je odličen izid, če vemo, da se Gaspari še vedno ni dokončno odločil. Danilo Türk, kandidat, ki ga je Borut Pahor prejšnji petek predlagal za svojega naslednika z besedami, da je "dr. Danilo Türk lačen politične tekme. To pri meni zbuja občudovanje. Tekma, ki je pred nami, bo zelo težka in potrebuje borca," bi se odrezal slabše. V tem primeru bi Peterleta v drugem krogu podprlo 52 odstotkov vprašanih, Türka pa 34. Da je očitno v javnosti Gaspari precej bolje zapisan, kaže tudi hipotetični primer, v katerem bi se v drugem krogu z njim pomeril Türk. Potem bi Gasparija podprlo skoraj 50 odstotkov vprašanih, Türka pa približno 28 odstotkov.

V anketi, ki jo je za Mladino opravila Ninamedia, smo respondente tudi prosili, naj sami predlagajo svojega predsedniškega kandidata. V tem primeru je nesporno najmočnejši kandidat spet Peterle, saj ga je predlagalo 24 odstotkov vprašanih, na drugem mestu je s 15,5 odstotka še vedno Borut Pahor, ki je, kot je znano, iz tekme že izstopil. Z 9,2 odstotka mu sledi Türk in z 8,5 odstotka Gaspari. Sedanji in nekdanji predsednik, Janez Drnovšek in Milan Kučan, ki sta že večkrat dejala, da se volitev ne bosta udeležila, sta dobila zgolj nekaj odstotkov. Če pa bi se Drnovšek kljub temu premislil in nastopil na volitvah, bi ga v tem podprlo 41 odstotkov vprašanih, njegovi vnovični kandidaturi pa bi nasprotovala več kot polovica. Poleg tega naša anketa napoveduje tudi skoraj plebiscitarno udeležbo: na vprašanje, ali se nameravajo udeležiti predsedniških volitev, ki bodo letos jeseni, je pritrdilno odgovorilo kar 84 odstotkov anketiranih.

Pahor je za Türka

Zaradi tega, ker javnost še ni prav zaznala Gasparija kot kandidata, pa vendarle že uživa razmeroma močno javnomnenjsko podporo, naj bi imel dejansko dobre možnosti v prihajajoči tekmi, sklepa Nikola Damjanič iz Ninamedie. "Gre seveda za blokovski spopad. Na tak način lahko rezultate tudi interpretiramo: pol, ki se je odločil za Gasparija, je sedaj v prednosti, Peterleta pa podpira okrog 40 odstotkov volivcev, približno toliko, kolikor je močan desnosredinski blok strank pomladnega trojčka." Prejšnje mesece je bila razlika med Gasparijem in Peterletom precej večja, okrog 15 odstotnih točk. Bolj ko se bližajo volitve, bolj se oba kandidata približujeta ideološkim ločnicam. Zaradi tega naj bi Gaspari že prišel v polje, ko ima realne možnosti za zmago, ugotavlja Damjanič.

Predsednik SD Borut Pahor, ki stavi na Türka, pravi, da stranka ta trenutek javnomnenjskim anketam ne posveča velike pozornosti, saj naj bi bilo popolnoma normalno, da je zaznavnost "dr. Türka manjša od zaznavnosti mag. Gasparija," ker je bil slednji v političnem prostoru zlasti zaradi zadnjih dogodkov v zvezi s kandidaturo za guvernerja bolj navzoč. Türk je šele pred tednom stopil v politično areno, zato naj bi bilo popolnoma jasno, da je njegov zaostanek "gromozanski". Pahor in Türk se zaradi tega ne vznemirjata. V SD pričakujejo, da bodo dobili širšo politično podporo, in razmišljajo, da bi Türk nastopil kot kandidat skupine volivcev, da bi razbremenili vprašanje političnega prestiža. Na vprašanje, ali utegne stranka nazadnje podpreti Gasparija, pa Pahor odgovarja, da bi tudi on, tako kot Türk, lahko dal soglasje h kandidaturi. "Bil je evidentiran in tega ni storil, dr. Türk pa je to storil brezpogojno, in to je dejstvo, ki ga stranka mora upoštevati. Ta razlika je politično relevantna. Oba sta vedela, da se pogovarjam z obema, in oba sta vedela za vsebino pogovorov," pravi prvak SD.

A levica na terenu ta trenutek podpira predvsem Gasparija. Četudi se lahko ta še vedno umakne. Anketa kaže, da ga podpirajo pretežno starejši, bolj izobraženi in prebivalci večjih mest. Blokovska opredelitev prihaja najjasneje do izraza pri preferentih NSi, saj bi ti vsi do zadnjega glasovali za Peterleta. Malce bolj razcepljeno je volilno telo SDS. Od privržencev SDS bi Gasparija v drugem krogu podprlo 16 odstotkov. Še bolj je nekdanji guverner priljubljen med privrženci SLS, saj bi ga ti podprli s 23 odstotki, 64 odstotkov pa bi se jih odločilo za "njihovega" Peterleta.

Po pričakovanjih bi Gasparija v drugem krogu podprla večina preferentov DeSUS (43 odstotkov proti 39), zanimive pa so prioritete simpatizerjev SD in LDS (društvo Zares v vprašalnik ni bilo vključeno). Čeprav je Gasparija v krog možnih kandidatov lansirala prav LDS, ki se zanj na levici še vedno ogreva in išče podporo, uživa največ naklonjenosti ravno med preferenti SD. Tako bi denimo v hipotetičnem drugem krogu volitev Gasparija volilo 66 odstotkov simpatizerjev LDS in 72 odstotkov simpatizerjev SD.

Volivci za Gasparija

Zakaj Pahor s Türkom očitno (še) nima uspeha niti znotraj svojega tabora? "Menim, da je za to kriva precej nejasna Türkova pozicija," dr. Vlado Miheljak pojasnjuje Gasparijev naskok. "Lahko se spomnite, da je bil Türk pred časom potencialni kandidat desnice za predsednika republike. Mislim, da mu tako imenovani levi del volilnega telesa zato ne zaupa toliko kot Gaspariju. Gaspari je resda po eni strani hladen, ne pogleda v oči. Ni tip za predsednika, se ne smeji neumnostim, predsednikova funkcija pa je prav v tem, da se smeji neumnostim. A Gasparijeva pozicija je vsaj nesporna." Če si je Pahor izbral Türka zato, ker sklepa, da bi lahko dobil nekaj podpore tudi pri desnih volivcih, je naredil napako. Podobno napako, kot jo je nekoč naredila LDS, ko si je za slogan izbrala besedno zvezo Več Slovenije. "Kot so tedaj nekateri ugotovili, je bilo to čisto ponesrečeno. Zakaj več Slovenije? Tisti, ki mu to kaj pomeni, vzame stranko, ki mu ponudi še več Slovenije." Sicer pa Miheljak priznava, da gre pri zaznanem porastu Gasparijeve priljubljenosti v primerjavi s Peterletovo očitno tudi za protestne glasove proti vladajoči koaliciji.

Da naj bi bil Türk potencialni kandidat SDS, je postalo jasno, ko ga je diskreditiral dr. Peter Jambrek, eden od ustanoviteljev Zbora za republiko. Javno je poudaril, da je za pomladno stran primeren zgolj nekdo, ki izvira iz pomladne opcije, "ne pa kakšen od kandidatov, ki je, kot vemo, v pomladnem času deloval proti osamosvojitvi. Mislim na profesorja Türka." Jambrek je to dejal v oddaji TV Slovenija Vroči stol v začetku maja, kasneje pa se je od izjave distanciral. Dejal je, da ni hotel reči, da je Türk nasprotoval osamosvojitvi, ampak le, da je sta imela različne pravne poglede na status plebiscita. Türk pa je pojasnil, da se ni nikoli uradno pogovarjal s SDS o predsedniški kandidaturi, je pa dobival sugestije iz različnih krajev, tudi od kakšnih članov SDS, ki so iskali svojega kandidata. "Morate pa vedeti, da nisem strankarski človek. Če me kam povabijo na predavanje, grem. Tako, da sem imel stike s SDS in tudi s SD. Vendar temu nisem pripisoval posebnega pomena. Treba pa je le vedeti, da mi nobena druga stranka razen SD ni uradno ničesar ponudila," pojasnjuje Türk.

Dr. Frane Adam s Fakultete za družbene vede, ki sicer z inštitutom Aragon sodeluje pri opravljanju javnomnenjskih anket za kabinet predsednika vlade, je previdnejši glede napovedi za prihodnost. Trdi, da gre za nadaljevanje polarizacije javnega mnenja. "To so protestni glasovi. V tem primeru glasovi proti Peterletu," pravi. Če situacija ne bi bila tako polarizirana, po njegovem mnenju Gaspari ne bi dobil toliko glasov, saj naj "objektivno gledano" ne bi bil močna politična figura, nima političnega nastopa, karizme in načina nagovarjanja širšega kroga ljudi, čeprav je dober strokovnjak in tehnokrat. Njegov sedanji uspeh je po Adamovem mnenju posledica konfliktne situacije, ki je vidna tudi pri sedanjem predsedniku države, ko gre ta čez mejo sprejemljivega, pa to ne povzroča posebnega javnega protesta.

LDS. Kako naprej?

Velik ugled, ki ga Gaspari uživa v javnosti, pa seveda ne pomeni, da bo tudi zares stopil v politično tekmo s Peterletom. Če bi namesto Gasparija v drugem krogu kot predstavnik levice sodeloval Türk, bi od preferentov DeSUS, SLS in NSi po sedanjih meritvah dobil približno enako podporo ali nepodporo kot Gaspari. Razlika bi se pojavila pri simpatizerjih LDS, SD in SDS, saj bi se ti v tem primeru raje odločili za Peterleta. Še najbolj preferenti LDS, malo manj pa SD in SDS. Za Peterletom, Gasparijem in Türkom je tretji najmočnejši kandidat Jelinčič, ki podporo dobiva predvsem na Dolenjskem in spodnjem Štajerskem. Poleg preferentov njegove matične stranke SNS bi ga v prvem krogu še najraje podprli simpatizerji SLS (približno 9 odstotkov), NSi (8,6 odstotka) in SDS (7,5 odstotka), tako da bi nazadnje zbral okrog 7 odstotkov glasov.

Za zdaj je poleg Peterleta in Jelinčiča za boj dokončno odločen le Türk. Zanj se je po pogovoru s Pahorjem ogrel tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec. Dejal je, da pričakuje uradno podporo organov stranke, pri katerih naj bi Türk že užival naklonjenost. Tako se spet postavlja vprašanje, ali lahko javnomnenjsko podporo, ki se je sedaj očitno s Pahorja preselila na Gasparija, v SD preselijo še naprej na Türka. Gaspari na dokončni "da" še čaka. Ali bo zmešnjava na levici še večja, je odvisno od nadaljnjih strankarskih pogovorov, ki bodo potekali te dni.