privatizacija / Spopad v hlevu
Prodaja državnih deležev v nekaterih najpomembnejših podjetjih, bankah in zavarovalnicah zaradi približevanja volitev je nerazumna poteza
Vlada Janeza Janše je najprej sprejela program, pri katerem bi časovno omejila prodaje najpomembnejših podjetij v državni lasti. Nato je sledil obrat: zdaj rok ni več ekonomski, ampak političen: deleže v teh podjetjih se je vlada odločila prodati do konca tega mandata.
© Matej Leskovšek
Vladajoča koalicija je razpravo o prodaji državnih deležev v podjetjih, bankah in zavarovalnicah pripeljala do absurda. V zadnjih tednih se pri tej občutljivi in resni temi uporabljajo izrazi "hlev", "prazen hlev" in "odprava hleva". Na to raven se je spustil tudi minister za finance Andrej Bajuk. Vendar ni vseeno, čemu, kdaj, komu in za kakšno ceno se prodaja nacionalno premoženje. Tega se zavedajo vse pametne države, zato so pri prodaji državnih deležev skrajno previdne. Za prodajo se odločajo, če jih v to prisilijo slabe javnofinančne razmere ali če je to edini način, da se podjetju zagotovi normalen razvoj. Tipičen primer tovrstnega razmisleka je področje telekomunikacij.