Uvodnik / Jani Sever: Roka roko umije
"Če bi verjel vrhu policije, potem bi storilce morali prijeti že včeraj ..."
Miro Petek
"Če bi verjel vrhu policije, potem bi storilce morali prijeti že včeraj ..."
Miro Petek
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
"Če bi verjel vrhu policije, potem bi storilce morali prijeti že včeraj ..."
Miro Petek
Štirinajst dni pred referendumom in v pričakovanju vojne v Iraku tudi izjemno pomembne novice, ki se ne dajo povezati z Natom, postajajo skoraj obrobne. Tudi če so za prihodnje zagotavljanje svoboščin državljank in državljanov ter njihovo varnost tako zelo pomembne, kot je bilo sprejemanje poročila parlamentarne komisije o "aferi Petek".
Parlamentarna komisija, ki preiskuje napad na Mira Petka, je dokončno prišla v konflikt s tožilstvom in policijo. Konflikt, za katerega je bilo samo vprašanje, kdaj bo eskaliral. Že sama ustanovitev komisije bi bila seveda nepotrebna, če bi instituciji, ki bi morali odkriti storilce, delovali uspešno. Prepiri o pristojnostih so bili neizbežni, "Petkova" komisija pa je počasi postajala tudi komisija za preiskavo dela policije in tožilcev. Predsednik komisije Mirko Zamernik naj bi bil sedaj tako prepričan, da je nesodelovanje tožilstva in policije s komisijo doseglo točko, ko lahko govorimo o oviranju postopka, morda celo o vpletenosti posameznikov iz policije in tožilstva. Veliko očitkov je starih. Tako policija kot tožilstvo naj bi prikrivala podatke. Policisti so najprej dovolili spluženje kraja napada. Policija komisiji ne želi razkriti morebitnih motivov za napad. Tožilstvo je večkrat zavrnilo zahtevo komisije za gradivo. Na policiji je prišlo do komunikacijskega zapleta, ko je nekdo "nenamerno" podtaknil informacijo, da naj bi Petek zavrnil pogovor pod hipnozo, s čimer naj bi bila diskreditirana žrtev. Dolg niz neprofesionalnosti, ki ga nadaljuje ignoriranje skrivnostne priče. To je že novembra zaslišala komisija, a ne policije ne tožilstva še vedno ne zanima.
O skrivnostni priči na Koroškem policisti ničesar ne vedo. Niti v Mariboru in tudi ne v Ljubljani. Generalni direktor policije Marko Pogorevc še pred kratkim o priči parlamentarne komisije menda ni bil obveščen. Čeprav tajno zaslišanje pred dobrimi tremi meseci ni bila ravno majhna novica. Nasprotno, predsednik parlamentarne komisije je takrat govoril, da gre za kronsko pričo. Za tako rekoč skoraj čudežno odkritje. Pred komisijo naj bi priča razodela imena naročnikov in storilcev napada na raziskovalnega novinarja. Tista, za katera, kot pravi Zamernik, vedo vsi na Koroškem. Vsekakor se je predsedniku parlamentarne komisije priča zdela izjemno pomembna, ostali člani komisije pa temu niso nasprotovali. A tudi če bi se komisija motila in bi šlo za popolnoma nepomembno pričo, bi bilo najbrž logično pričakovati, da policija zadevo natančno preišče. Glede na uspeh dosedanje preiskave sledi očitno nima na pretek. In tudi če o pričanju pred komisijo šef policije ni bil obveščen uradno, bi bilo pričakovati, da bi v primeru, ki ga obravnava parlamentarna komisija, reagiral celo na novice, ki jih izve iz medijev. Podobno velja za Cerarjevo, ki sicer pravi, da so bili obveščeni vsi, vendar tudi tožilstvo kljub temu menda ni storilo ničesar.
Potek preiskave v "primeru Petek" res vse bolj prepričljivo daje videz predstave, v kateri se policija in tožilstvo trudita, da ne bi odkrila ničesar. Tudi selitev preiskave v Maribor, za mnoge pričakovano, ni prinesla nikakršne spremembe. Morda bi se morali odločiti za Kranj ali Koper? A tudi ti mesti gotovo ne bi bili dovolj daleč od Koroške, glede na to, da problem očitno ni samo v lokalnih preiskovalcih, ampak tudi v vrhovih obeh institucij pregona, kar je seveda precej bolj zoprno. Konec koncev je na policijskih piknikih, ki jih je sofinanciral eden od možnih osumljencev, za ovratnike dihal tudi sedanji generalni direktor policije. Celo predsednik parlamentarne komisije je prepričan, da za neučinkovitost policijske in tožilske preiskave ter nesodelovanje s komisijo niso krivi samo lokalci. In vendar vprašanje odgovornosti za zdaj še ni bilo postavljeno. Glede na to, da je Mirko Zamernik član SDS, je pravzaprav nenavadno, da opozicija še ni zahtevala zamenjave policijskega direktorja in generalne državne tožilke. So bila v preteklosti za to zaslužna romanja na Brezje? In so sedaj svoje odigrali zaupni dokumenti o "Depali vasi", ki so se tako presenetljivo pojavili v rokah Janeza Janše? Kljub njihovi dvorezni politični uporabnosti za prvaka opozicije.
A pretep novinarja ter nesodelovanje policije in tožilstva s parlamentarno komisijo seveda ne moreta biti samo stvar opozicije. Kar so po mučnih zapletih v državnem zboru spoznali tudi poslanke in poslanci. V drugačno ravnanje glede upoštevanja njenih prič komisija tožilstva in policije sicer ne more prisiliti, je pa prejšnji teden dolgotrajna pat pozicija med parlamentom na eni ter policijo in tožilstvom na drugi strani vendarle dobila pomemben pospešek. Državni zbor je ministra za notranje zadeve Rada Bohinca in generalno državno tožilko Zdenko Cerar pozval, da v 30 dneh odpravita vse ovire za polno sodelovanje pristojnih organov s parlamentarno komisijo. Kakšna bo reakcija? Ali bo Cerarjeva zamenjala tožilce, ki ne sodelujejo, in ali bo Bohinc zamenjal generalnega direktorja policije? Takšno ravnanje bi vsekakor pomenilo, da notranji minister in generalna državna tožilka parlament jemljeta resno in da razrešitev "primera Petek" razumeta kot eno od prioritet. Se sicer v 30 dneh sploh lahko kaj bistveno spremeni? Bodo isti ljudje začeli kar naenkrat delovati povsem drugače kot doslej? Morda samo toliko, da se bo igra lahko nadaljevala. V tem primeru bi po 30 dneh pričakovali odstopa Rada Bohinca in Zdenke Cerar.
Tudi če se tega, da bi zahtevala njun odstop po preteklem mesečnem roku, ne bi spomnila opozicija, bi o tem morala razmisliti vlada. Referenduma bosta takrat za nami in sedaj obrobne zadeve bodo spet postale pomembne.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.