Uvodnik / Jani Sever: Indija Slovenija

"Dejstvo je pa, da nobena funkcija, tudi županska funkcija, ne ščiti za nekatere grehe iz preteklosti."
Marko Pogorevc, na POP TV

Demokracija. Svoboda govora. Svoboda veroizpovedi. Solidarnost. Priložnost za vse. Enakost pred zakonom. Odločanje ljudi. Na Slovenskem je res lepo. Vsi se s tem sicer ne strinjajo ves čas, ampak upanje tudi za dvomljivce in nezadovoljneže nikoli ni bilo povsem izgubljeno.

Optimizem je mogoče najti tako rekoč za vsakim vogalom. Direktor policije je prejšnji teden kar sijal, ko je komentiral aretacijo koprskega župana. "Mar verjamete, da bi preko mene lahko delovala stara rdeča oblast, kot ste jo imenovali?" On. Šef policije na odstrelu zapira župana, ki ga menda najbolj sovražijo koprski "ta rdeči". Gospodu županu in drugim osumljencem je policija menda kar nekaj časa dihala za ovratnik. Sedaj naj bi ji uspelo dokazati sume kaznivih dejanj. Še en dokaz, da nihče ni nedotakljiv. Ne le policija, tudi tožilstvo je super uspešno. A vendar dva velika primera preteklih let, pretep novinarja in kraja orožja iz vojašnice, ostajata nerazrešena. Kljub temu da so mnogi prepričani, da "dihanje za ovratnik" storilcem traja že precej predolgo. Smo res vsi enaki pred zakonom? Ampak saj to tako ali tako nikjer ne obstaja.

Ima pa zato nedvomno v Sloveniji oblast ljudstvo. V nedeljo bomo spet šli na referendum. Referendumi so postali že nekakšna navada. Kljub vsem nevšečnostim in nesporazumom. Kljub temu da so lahko na njem izglasovane kršitve človekovih pravic ali da je mogoče odločitev ljudstva in ustavnega sodišča naknadno regulirati v državnem zboru. Za vse neprijetne primere pač obstajajo korektivi. Referendum pa kljub temu ostaja zakon. Standard, ki ga v Evropi le redkokje toliko uporabljajo kot v Sloveniji. Z njegovo pomočjo se je mogoče celo boriti za delavske pravice. In za ideologijo. Hočete ob nedeljah nakupovati? Ali ste prepričani, da bi moral biti poklic prodajalca zaščiten pred garanjem na gospodov dan? Pojdite na referendum. Nedeljskih kupcev je vsekakor več kot prodajalk in prodajalcev.

Tudi mednarodno je Slovenija zadovoljna dežela. Samozadovoljna. Postaja članica EU. In članica Nato. Nekaj težav je sicer s sosedi. A kaj bi to. Po velikem poku emocij v odnosih s Hrvaško je vse skupaj nenadoma splahnelo. Kljub temu da soseda med vrsticami grozi, da lahko razglasi na Jadranu, praktično kar hoče, tudi brez privolitve Slovenije, je na koncu zaradi vsega nepotrebnega diplomatskega pompa iz Ljubljane Hrvaška ostala moralna zmagovalka avgustovskega konflikta. EU je oba sprta "šolarja" opozorila na manire. Namesto da bi pomagala Sloveniji. Kakor so si predstavljali nekateri. Kdor ne zna s sosedi, je skupnosti lahko samo v breme. In vendar, saj gre samo za zavist, ker je Slovenija tako uspešna. Neprijetna mnenja ali molk inštitucij EU in Nata pa je mogoče tudi preslišati

Tako kot je mogoče spregledati skoraj vse. Denimo to, da ombudsman žali rimskokatoliško cerkev in da cerkev žali ombudsmana. Sploh so mnogi v Sloveniji zelo razžaljeni. A le redki tako kot rimskokatoliška cerkev. Ateistična čustva, tudi med vplivnimi osebnostmi javnega in političnega življenja, jo bolijo. Boli jo tudi laicistično urejena država. Pretirano ločena od cerkve. S sramotnim ustavnim členom, ki dovoljuje splav in javno šolo, v katero verouk nima vstopa. Vendar ima rimskokatoliška cerkev pri nas jasne politične ambicije. Tako jasne, da metropolit izgublja vero v ustavno sodišče, v katerem po njegovem mnenju sedijo v glavnem komunisti. Status rimskokatoliške cerkve v Sloveniji je problem. A le na kratke proge. V daljni prihodnosti bo vse tako, kot mora biti. Konec koncev je to božja volja.

Do takrat je treba samo ohraniti vero in zdravje. Tudi zato minister dr. Dušan Keber pripravlja veliko zdravstveno reformo. Hkrati pa se v vedno krajših intervalih na plano valijo korupcijske afere. Vsi so prepričani, da je reforma zdravstva nujno potrebna. In vsi so prepričani, da v zdravstvu korupcije ne manjka, da je izjemno razširjena, da ne zadeva le viskijev ali kuvert in da sega zelo visoko. Najvišje. Kljub temu minister Keber ni ravno priljubljen. Mnogi trdijo, da je njegova reforma zanič in da ja razkrivanje korupcije v zdravstvu politično motivirano. Kot da bi bilo s tem kaj narobe. Morda, kdo bi vedel. Z zdravniki se ne gre šaliti. Naj sami ugotovijo, kako in kaj. Državljani in državljanke lahko samo upamo, da bodo modri. A o tem konec koncev niti ne gre dvomiti. Saj gre za zdravnike.

Še celo na "rakavem" medijskem prostoru se, kot kaže, nekaj vendarle premika. Kmalu naj bi tako dobili nov, brezplačni, pretežno desni tednik, ki naj bi živel od reklam. In od lastnikov - Avstrijcev. Medijska uravnotežitev ni več daleč. Oziroma je vsaj vedno bliže. Gotovo bomo pred volitvami prihodnje leto dočakali tudi nov, svež, bolj na desno uravnotežen dnevnik. Tega si vsekakor srčno želimo. Štartal pa bo tudi nov TV-kanal. Najbrž ne dovolj desen in vsekakor s premajhnim dosegom, da bi lahko bistveno vplival na medijsko sliko Slovenije. Pa vendar. Bolje nekaj kot nič. Ob pomoči prebujenih medijev bodo naši voditelji in njihova opozicija lažje zbrali politično - strokovno moč, da bodo državljanke in državljane popeljali v še bolj svetlo prihodnost. In veselje nas vseh bo še bolj neizmerno.

Lepo je živeti v deželi, v kateri takšne neizmerne količine optimizma v vsakdanjik ne vlivajo samo prešerne izjave direktorja policije Marka Pogorevca.