Izboljševalec sveta

"Vidite, to je fenomen sveta, v katerem živimo. Da nas je pripeljal do tega, da so ljudje presenečeni, če ne delaš samo zase, če nimaš od tega profita, če ne delaš za kariero - če ne delaš iz egoizma."
Dr. Janez Drnovšek, v Primorskih novicah

Predsednik republike je na spidu. Dan, ko se nič ne zgodi, je izgubljeni dan. Dela, kar misli, da je prav. Komur kaj ni všeč, lahko polemizira, čeprav predsednik v primeru pomilostitve meni celo, da za pravosodno ministrstvo in tožilstvo ni primerno komentirati njegove poteze. Drnovškove odločitve so neomajne.

Tako v svoji notranji kot v zunanji politiki je predsednik republike ohranil ob vodilu delati dobro tudi načelo pragmatičnosti. V Darfur se pač ne da priti, če ne greš v Irak. In tudi izbrisanih ni mogoče ponovno zapisati brez privolitve politične desnice. Ob tem se seveda postavlja vprašanje smotra in višjega dobra. Je v imenu tega višjega smotra tudi popuščanje krivicam lahko dobro? Konec koncev gre za probleme, v katerih je delovanje predsednika republike odvisno od dobre volje drugih. Povsem drugače je, ko gre za vprašanja, v katerih je predsednik republike suveren. Denimo pri osebni izbiri, ali hoče biti član neke stranke. Ali pri izrekanju pomilostitev obsojenim. Prav v teh primerih je v ravnanju predsednika v zadnjem času mogoče opaziti največje razlike. Kadar lahko samostojno odloča, Drnovšek to po novem tudi naredi. Kakor da ne pozna več nobenih zadreg in nobenih ozirov. V svojem na videz impulzivnem početju enkrat ni všeč enim in drugič ne drugim. Hkrati pa se zdi prav v teh trenutkih najbolj zavezan svojemu intimnemu občutku za dobro. Tako zelo, da ga je ta občutek prejšnji teden pognal v konflikt tako z LDS kot s SDS.

V trenutku, ko se je zdelo, da se LDS pobira, vsaj v javnomnenjskih anketah, je Drnovšek v stranki povzročil precejšnjo zmedo in ji s svojim izstopom dal zelo neprijetno nezaupnico. LDS je stranka, ki ima očitno še vedno velike notranje težave. Drnovškov izstop jih je samo dodatno izostril in razkril. Novemu predsedniku stranke Jelku Kacinu očitno še ni uspelo urediti vrst. LDS ni znala oziroma ni hotela izkoriščati pobud priljubljenega predsednika republike. Za kar seveda ni nujno slepo slediti njegovim idejam. Precej bolj kot LDS mu je bil v zadnjem času naklonjen predsednik vlade. Drnovšek pravi, da je LDS v opoziciji usmerjena v kritiko in ne v pozitivne projekte. Njega nasprotno zanimajo projekti in ne kritika. Že nekaj časa gredo tako poti LDS in Drnovška "v različne smeri". Kar je postalo posebej zoprno v trenutku, ko se je predsednik republik začeli ukvarjati z ustanavljanjem svojega gibanja. Samo del poslanske skupine je bil povabljen na sestanek k Drnovšku. Predsednik stranke ne. A nad vsemi v LDS kljub vsemu Drnovšek očitno še ni povsem obupal. Vendar sestanek zanj ni bil ravno uspešen.

Drnovškovo gibanje za pravičnost in razvoj se je tako že na začetku radikalno ločilo od LDS. O gibanju je Drnovšek že pred tem govoril z Janezom Janšo. Seznanil ga je s svojimi nameni. Nič več kot to. Desnica ima konec koncev svoj Zbor za republiko, svojo Komisijo za pravičnost in mir, svojo Barbaro Brezigar, svoje civilnodružbene pobude. Drnovškovo gibanje lahko samo pozdravi kot neko dodatno zadrego prve opozicijske stranke. Kar je predsednik vlade z veseljem tudi storil. Nato je sledilo še eno presenečenje. Prva naslednja poteza predsednika republike je bila skoraj enako neprijetna za premiera in vladno koalicijo, kot je bil Drnovškov izstop iz njegove stranke neroden za LDS. Pomilostitev kreatorja novogoriškega Hita Danila Kovačiča je ostala brez komentarja predsednika vlade. Ampak to je postalo že običajno. Janez Janša pač svojim pusti, da pred njim povedo, kar bo pozneje sam ponovil. In odziv SDS je bil buren. Totalitarni refleks prve vladne stranke je bil sprožen v hipu. Ker je peticijo za pomilostitev podprl tudi njihov novogoriški mestni svetnik, so ga takoj pozvali, naj izstopi iz stranke.

Afera Hit je ena od simbolnih zgodb slovenske tranzicije. Z njo se je pravzaprav začelo povezovanje Drnovškove LDS s korupcijo. Čeprav je Hit res Kovačičev "otrok" in ga brez njega skoraj gotovo sploh ne bi bilo, je Drnovškova vlada razcvet podjetja bolj ali manj podpirala, medtem ko se je SDS trudila dokazovati, da je Hit "umazan". V afero so bile vpletene tajne službe, vrhunec pa je dosegla, ko je takratni direktor Visa Miha Brejc, danes poslanec SDS v Bruslju, v državni zbor lastnoročno prinesel kovčke prisluhov. Kakorkoli, LDS je bila tista, ki je Kovačiča odstavila, in začel se je dolg sodni proces, v katerem ga je isto sodišče, ki mu desnica sicer prav nič ne zaupa, obsodilo. Predsednik republike je v sredo s pomilostitvijo to sodbo razveljavil. Politične geste seveda ni mogla spregledati Barbara Brezigar, generalna državna tožilka in Drnovškova nasprotnica na predsedniških volitvah, morda tudi prihodnjih. Rekla je, da tako hudo tranzicijsko kaznivo dejanje ne ponuja razlogov za pomilostev. Drnovška vse to sploh ni zanimalo. Ganili naj bi ga podatki o Kovačičevem osebnem življenju in zdravju. Njegove zasluge in trinajstletna sodniška "kalvarija".

Drnovšek postaja v slovenski politiki vedno bolj osamljen. Vendar hkrati tudi vedno bolj priljubljen. Vitez pravice in dobrega z Zaplane, ki Slovenijo postavlja na zemljevid sveta. V tej podobi je marsikaj nenavadnega.