Grega Repovž

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Uvodnik

Uvodnik / Zadnji tedni

Avgusta 2020 sta prizadevna lastnika kmetije Veles iz Šentjanža na Facebookovem profilu objavila kratko črtico o življenju os, s poudarkom na avgustu, ko se njihovo življenje začne iztekati.

»Čeprav so ose mesojede, je posebnost odraslih os v tem, da se niso sposobne same hraniti, temveč se hranijo s sladko tekočino, ki jo izločajo ličinke. Konec avgusta v ciklu os pride do velike spremembe. Matica preneha z izleganjem jajčec in izločanjem feromov, zaradi katerih delavke delajo. Ohrani le nekaj ličink, ki bodo zagotovile novo kolonijo prihodnjo sezono, vse preostale odrasle delavke pa so ‘odpuščene’. V zadnjih dnevih njihovega življenja, ko nimajo več ličink za hranjenje in tudi sebe ne morejo več nahraniti, dezorientirano letajo in skušajo preživeti, privlačijo pa jih seveda vse možne sladke tekočine, ki jih v izobilju poletja zelo verjetno razstavljamo na mizi. Ker so ose lačne in pri koncu svojih kratkih življenj, so še toliko bolj agresivne.«

Morda bo na prvi pogled primerjava groba, saj ose dejansko umirajo, a meseci pred volitvami so zelo podobni zadnjim tednom življenja os. Nenadoma postane politični prostor zelo napet, živčen, malodane neznosen. Poslanci nenadoma dojamejo, da bodo lahko že čez pol leta brez službe, ministri prav tako – in to ne glede na to, kdo bo na volitvah prevzel vodstvo. A ne gre zgolj samo za politike in politiko v ožjem pomenu. Živčna je tudi državna uprava, kjer vedo, da jih lahko kmalu čakajo veliki pretresi, ki sledijo vsakemu novemu oblikovanju državnega zbora in vlade. Še dan prej se je zdelo življenje razmeroma lagodno, stabilno, potem pa povsod prevladuje samo še ena misel: prihajajo volitve. Minula štiri leta se nenadoma zdijo prekleto kratko obdobje. Nervozni postanejo tudi v državnih institucijah in podjetjih, vsi po vrsti preračunavajo, kakšni pretresi jih čakajo. A ne gre le za to: to je hkrati tudi čas iskanja novih »gospodarjev«, udinjanja potencialnim zmagovalcem, čas napačnih presoj in zablod. Najhuje je, da ne obstaja datum, ko se zgodi ta prelom: kar naenkrat smo v tem naelektrenem ozračju, ki potem traja dolge mesece in tedne do volitev.

Zdi se, da se je ta prelomni trenutek zdaj v Sloveniji že zgodil – preprosto začelo se je. A vsega tega nismo napisali zaradi državnozborskih volitev, ampak zgolj za predstavo, kakšno vzdušje nastane povsod, kjer so pred vrati volitve. Tako je v državi, ko potekajo volitve, pa tudi v vsakem podjetju ali instituciji, ko je čas za izvolitev ali potrditev novega mandata vodstvu. Na katero institucijo torej kažemo s prstom? Seveda na komisijo za preprečevanje korupcije. Aprila 2026 se namreč izteče mandat sedanjemu predsedniku komisije Robertu Šumiju, v skladu z zakonom pa lahko dobi še en mandat. In kot smo videli že tolikokrat doslej, lahko danes opazujemo boj sedanjega predsednika za nov mandat. In kako poteka ta boj? Tako, da nenadoma, po vseh letih blage nedejavnosti, zlasti v času Janševe zadnje vlade, komisija postaja neverjetno agresivna. Res je, da bo predsednika komisije imenovala predsednica republike Nataša Pirc Musar, a Šumi si pravkar poskuša zgraditi podobo velikega borca zoper korupcijo, in sicer na plečih premiera Roberta Goloba in njegove stranke – da bi si tako zagotovil nov mandat. Očitek, ki ga bo morebiti ob razpisu deležna predsednica, bo zelo preprost: zakaj zamenjuje neustrašnega človeka, ki se ni bal preiskovati predsednika vlade? Na srečo so zadnje odločitve predsednika KPK razkrivajoče. A ne razkriva ga le to, kar komisija počne, ampak tisto, česar vse ni počela v njegovem mandatu in česar ne počne niti zdaj.

Da ne bo kakšnega nesporazuma: vsi se strinjamo – verjetno danes celo premier Golob –, da je bila zamenjava ministrice Tatjane Bobnar nespodobna. A da bi šlo za koruptivno dejanje? Ker je bil z njo nezadovoljen? To je komisija, ki primera lažnih razpisov agencije Spirit sploh ni resno obravnavala – na drugi strani pa že tri leta gledamo to farso. In nobenega dvoma tudi ni, da premier ne more prenočevati v stanovanju strankarskega kolega, ki ga je vlada imenovala na dve razmeroma nepomembni funkciji – ker je pač to konflikt interesov. To ugotovitev bi lahko komisija sprejela v tednu dni. A je ni.

A kot smo zapisali – volitve so poseben živčen čas, sploh če gre za funkcije s šoferjem in visoko plačo. A kaj je še posebno eksplozivna mešanica? Če različne volitve – na primer v različnih institucijah in še v državi – potekajo v istem času. Potem imamo to, kar v zadnjih dneh opazujemo v Sloveniji.

V državi, kjer vladajo poznanstva in prijateljstva (to so sicer skoraj vse države, Slovenija res ni posebna, le kolač za deljenje je manjši, vse pa je mnogo bolj vidno), so volitve še odločilnejše – zlasti za interesne skupine. Temeljno vprašanje, ki si ga mora danes postaviti vsak volivec, torej ni le, koga bo volil, ampak kdo ga morebiti načrtno poskuša odvrniti od tega, da bi šel na volitve.