Obrat na Kotnikovi ulici?

"Po ustavi je Slovenija socialna država in socialno varnost moramo pri delavcih ohraniti. Zato fleksibilnost ne more biti vezana na malico, regres oziroma na ceno delovne sile. Fleksibilnost pomeni tudi to, da pride delavec hitreje do boljše zaposlitve tako, da ohrani tudi socialno varnost."
Marjeta Cotman, ministrica za delo, družino in socialne zadeve

Ta teden se je nova ministrica za delo Marjeta Cotman prvič v novi vlogi sestala s socialnimi partnerji. Njeno sporočilo je preprosto in jasno: odpovedala se je dosedanjemu predlogu zakona o delovnih razmerjih in pripravlja novega, usklajevanja naj bi se začela februarja. Usklajevanja zadnjega predloga zakona o delovnih razmerjih so se začela lani spomladi, bila so mučna, njen predhodnik Janez Drobnič pa jih je vodil nestrpno in ves čas grozil socialnim partnerjem (zlasti sindikatom), da bo zakon neusklajen poslal v obravnavo vladi in državnemu zboru. A to še ni vse. Kot je napovedala Cotmanova, se ministrstvo tudi odpoveduje naskoku na elementarne pravice zaposlenih, torej na malico, na pravico do poštenega plačila za dobro opravljeno delo. Na vse tisto torej, kar je tako rad in z užitkom izpostavljal njen predhodnik zaradi lastne (predvsem ideološke) averzije do sindikatov in sindikalnega gibanja.

Seveda to še ne pomeni, da ministrica ne bo trda pogajalka in da morda ne čakajo sindikatov in delodajalcev mnogo bolj naporna pogajanja od dosedanjih. Dosedanja stališča ministrstva, ki jih je izrekal prejšnji minister, so bila nekako zunaj časa, Cotmanova pa uporablja jezik, ki ga danes in že vsaj deset let govori večina evropskih ministrov za socialo in delo. Če je bilo zaradi stališč prejšnjega ministra, pogosto tudi predsednika vlade, zlasti pa mladoekonomistov, treba vedno znova ponavljati, da je večina evropskih držav, zlasti pa skandinavskih, na področju dela utemeljenih na socialnem dogovoru, da soupravljanje delavcev in udeležba zaposlenih pri dobičku nista relikta slovenske socialistične zgodovine, ampak nekaj, kar pozna vsa Evropa, da zaposleni niso mezdni delavci, ampak da je za sodobne delodajalce pomembno tudi njihovo zadovoljstvo, se vsaj za zdaj zdi, da ima nova ministrica te pojme bolj razčiščene. Seveda je treba z optimizmom počakati na njena dejanja.

Marsikdo bo sicer ocenil, da nova govorica ministrstva kaže predvsem na odločitev vlade, da je konec obdobja ostrih in reformnih potez in da se je začelo čakanje na volitve, ko bodo signali vlade volilcem predvsem pozitivni. Morda gre tudi za to. Kljub temu je Slovenija v dveh letih izgubila veliko časa, saj je bilo elementarno zaupanje med socialnimi partnerji v teh dveh letih grobo načeto.

Seveda pa je socialno dogovarjanje le ena od dimenzij. Nova ministrica za delo se bo morala v naslednjih mesecih opredeliti tudi do preteklih dejanj ministrstva, pri katerih je ne nazadnje kot državna sekretarka sodelovala. Dejstvo je, da so se v času te vlade - zlasti v preteklem letu - izrazito zmanjšale pravice brezposelnih. Denarno nadomestilo je v lanskem letu prejemalo le dobrih 25 odstotkov brezposelnih, skrčila so se tudi sredstva za brezposelne in njihovo izobraževanje, v veljavi pa je sistem hitrega brisanja brezposlenih iz evidenc. Kot smo citirali, je ministrica dejala, da fleksibilnost pomeni tudi to, da pride delavec hitreje do boljše zaposlitve tako, da ohrani tudi socialno varnost. Če s tem misli resno, bo morala poseči prav v lani spremenjeni zakon o zavarovanju za čas brezposelnosti.

Danes se morda zdijo pojmi, kot so dogovor, soodgovornost, varnost, soupravljanje, sodelovanje res nekako zunaj časa in prostora. In res so - v dveh letih jih je vladi uspelo v veliki meri izničiti, jih narediti za nekakšno ideološko navlako, ki da v svetu, kjer vladata kapital in dobiček, nima kaj iskati. A treba je ponoviti: ti pojmi so del realnosti, ki jo živi pomemben del Evropejcev in evropskih podjetij. Preprosto so podjetja, ki te pojme in dosežke upoštevajo, pogosto tudi med najbolj učinkovitimi (to na primer velja tudi za tako izpostavljano Nokio). Ali se ti pojmi dejansko vračajo v Slovenijo, pa se bo izkazalo že naslednji mesec, ko bo ministrica predstavila nov zakon o delovnih razmerjih.

In takrat se bo, v najboljšem primeru, porušeno zaupanje šele začelo spet graditi.