Drugi mandat

Nobenega dvoma ni, da se je vlada za hitro in tvegano, nedodelano, na čez palec preračunano uvajanje vinjet odločila iz predvolilnih razlogov. Vsak prebivalec, ki je tudi kolikor toliko redni uporabnik avtocest, je lahko na hitro izračunal, kakšen prihranek lahko na letni ravni pričakuje. In zneski niso majhni. Nasprotno, za marsikoga hitro pomenijo tudi polovico mesečne plače. V tovrstnih prihrankih pa se skriva past: avtoceste je namreč treba odplačati - sploh glede na dejstvo, da Dars vsako leto podre nov rekord v višini zadolžitve za gradnjo novih odsekov. In tisto, kar se bo morda zazdelo kot velikodušnost, ki jo bo vsak pozdravil, bo treba v državni proračun - ki bo očitno prevzel to dodatno luknjo - pripeljati drugače. A s tem se kani vlada ukvarjati, ko bo dobila naslednji mandat. Če ga ne bo dobila, pa bo to problem neke druge vlade.

Nobenega dvoma ni, da se tudi v vladi zavedajo, da se z vinjetami ustvarja velik dolgoročni javnofinančni problem. Vinjete v sosednji Avstriji res dobro funkcionirajo, v prav tako sosednji Madžarski pa sploh ne. Vendar problemi, ki jih bo treba reševati po volitvah, danes vladne politike ne zanimajo. Vlada gre na vse ali nič.

Ne pravimo, da se ni še vsaka vladna garnitura pred volitvami poskušala prikupiti volivcem z vsaj nekaj všečnimi potezami. Vlada Janeza Janše pa ni polovičarska - njeno darilo ni priložnostno, ampak oprijemljivo. Nobenega dvoma ni, da so tudi sicer politiki, ki bi se popolnoma odrekli političnemu trgovanju in razdeljevanju predvolilnih daril, redki. V evropskem merilu morda še najbolj izstopa Romano Prodi, ki je že ob padcu svoje prve vlade izjavil: "Ko je koalicija ogrožena, te seveda pridejo spraševat, ali daš to, pa to in to, da bi bil izid ugoden. Jaz pravim: Ne! Ne in ne! To ni morala neke države. Izgubili smo, toda rešili smo državo." No, Prodi je pred časom spet izgubil. In težko je reči, da je s svojimi potezami rešil državo. Je pa ostal neomadeževan.

Ob tem pa je predsedniku največje politične stranke in vlade treba priznati spretnost. Iz vseh dostopnih podatkov o vinjetnem darilu je namreč jasno, da sta ideja in pritisk, naj se ideja realizira, nastala v kabinetu predsednika vlade. Nobenega dvoma ni, da bodo volivci zasluge za uvedbo poceni vinjet pripisali predvsem predsedniku vlade in njegovi stranki. Vendar pa bosta odgovornost za to z javnofinančnega vidika neodgovorno potezo prevzela ministra SLS in NSi, Radovan Žerjav in Andrej Bajuk. Tudi sicer je Janši uspelo v tem mandatu ti dve stranki spremeniti v politična palčka. Janez Janša namreč v volilni kampanji, ki jo je ne nazadnje začel že po predsedniških volitvah, nabira glasove predvsem v bazenu teh dveh strank - in ne bo presenečenje, če bodo prihodnje javnomnenjske raziskave pokazale nadaljevanje njune marginalizacije. S ponavljajočim se izpostavljanjem tajkunov in Pivovarne Laško, povezovanjem Bojana Šrota in Boška Šrota mu je uspelo omajati SLS med njenimi tradicionalnimi volivci. NSi je s pasivnim in Janši vidno podrejenim predsednikom to naredila kar sama.

Čeprav v SDS to zanikajo, ni nobenega dvoma, da predvolilna kampanja stranke nastaja ob sodelovanju republikanskih gurujev, ki so navsezadnje strankino vodstvo že lani pripravljali na to volilno leto. Gre za profesionalne svetovalce, ki jih ne gre podcenjevati. A to je le dodatna pomoč. Bistvo je namreč drugje. Janez Janša se namreč zaveda, da mora za morebitni drugi mandat doseči predvsem eno: SDS mora tudi po volitvah ostati največja stranka - pa čeprav tokrat res na račun dosedanjih razmeroma zvestih partneric. Janša za drugi mandat ne potrebuje več večine, ki bi jo imele konservativne stranke. In če mu uspe na volitvah doseči relativno zmago, bo zelo verjetno zlahka sestavil vlado. Tako kot jo je zlahka sestavil Ivo Sanader na Hrvaškem. Ker bo šlo za drugi mandat, bo namreč lahko vsaki stranki, ki jo bo povabil v vlado, lahko ponudil več, kot bi dobila v kakšni drugi koaliciji. Ko bo šlo za drugi mandat, bo pripravljen sodelovanje ponuditi vsem strankam, tudi nacionalni. Pri čemer ne bo nepomemben strah marsikatere stranke, da bi tudi v tem mandatu ostala v opoziciji. In to velja pravzaprav vse stranke.