intervju / Parlamentarna diplomacija

Včasih ste se diplomati sklicevali na mednarodno pravo in na odločitve mednarodnih organizacij. Novodobna diplomacija pa se bolj kot na pravo sklicuje na voljo. In bolj kot na mednarodne organizacije se sklicuje na koalicije. Vas to skrbi?

Seveda me. S stališča majhne države je to posebej skrb zbujajoče. V diplomaciji je zelo pomembno, da ugotoviš, kakšna je tvoja lastna pozicija. In potem se temu primerno obnašaš. Za Slovenijo kot majhno državo je mednarodno pravo edino orodje, na katero se lahko sklicujemo. Zavezništva so sicer pomembna, ker lahko povečajo ali zmanjšajo tvojo moč. Mednarodno pravo pa naj bi bila konstanta; majhna država se lahko vedno sklicuje na mednarodno pravo. Mednarodno pravo jamči suverenost. Jamči, da imaš kljub majhnosti v mednarodnih odnosih svoj glas, vlogo, pomen. Ne vem, kaj bi lahko nadomestilo mednarodno pravo. Na moč se ne moremo sklicevati. Če si član zmagovitega zavezništva, je to pomembno, ni pa odločujoče. No, glede mednarodnega prava je ves čas tekla diskusija, ali sploh gre za pravo. Sankcije v mednarodnem pravu namreč niso opredeljene. Je pravo, ki nima sankcij, sploh pravo? V zadnjih letih je mednarodna skupnost pomembno utrdila pomen mednarodnega prava. Tudi o sankcijah je vedno več govora. Mednarodno kazensko sodišče, ki je bilo z rimskim statutom ustanovljeno pred tremi leti, je velik korak naprej. Gre za mednarodno institucijo, ki je nad suverenostjo posameznih držav. Tudi primer nekdanjega čilskega diktatorja Pinocheta kaže, da mednarodno pravo pridobiva pomen. Ne moremo torej več govoriti, da mednarodnega prava ni, ker nima sankcij. Sankcije obstajajo in vedno bolj pomembne ter tudi učinkovite bodo.