intervju / Srbski tajkun

Vam je, glede na razmere, v katerih živite, doslej uspelo uresničiti vse, kar ste si želeli? Katera je vaša največja neuresničena želja?

Če se spomnim Peći in naše prve delavnice, se pogosto tudi sam sprašujem, ali je res mogoče vse to ustvariti v eni sami generaciji. Tedaj se spomnim, da je bila moja glavna misel, kadar sem sanjaril: ko človek nima več ambicij, izgubi tudi smisel življenja. Ustvarjalnost je najpomembnejša človekova lastnost. Brez nje ni napredka.

Česa ste si želeli, pa še niste uresničili?

Rad bi povečal svoj delež pri razvoju Srbije. Zdaj je naš delež približno 10-odstoten. Najprej se mora delež članov Združenja idustrialcev povečati na več kot 50 odstotkov, če bo treba, na 100 odstotkov! Potem bi bila Srbija gospodarsko močna, demokratična in bogata. Temeljni pogoj je večja učinkovitost reform in hitrejše izvajanje teh reform. Tako lahko odpravimo tudi posledice razpada Jugoslavije, nasprotja in nesoglasja. In še: najpomembnejši srbski poslovneži so se v prvih tranzicijskih letih spoprijeli z nevarnim, močnim in zelo premetenim finančnim lobijem. Ta je zadal hude udarce domačim poslovnežem.

V katerih državah poslujejo vaše družbe in kje so vas najbolje sprejeli?

Povsod smo dobrodošli. Že trideset let smo tako rekoč na vseh celinah. Poslovali smo ali poslujemo v Kanadi, Veliki Britaniji, Avstriji, Kitajski, razmišljamo o širitvi še na druge celine ali tam že iščemo partnerje. Rusija in države nekdanje Sovjetske zveze so za nas nekaj posebnega. Spominjajo nas na začetke na rodnem Kosovu. V Rusiji je bilo enako kot v Peći, kjer smo začeli tako rekoč iz nič; tja je odšel brat Dragomir, vzpostavil prve stike, začel z majhnimi posli, danes pa je naše podjetje v Rusiji zelo cenjeno. Gradimo v sibirskem ledu, na primer Univerzo v Jakutiji, po vsej nekdanji SZ smo zgradili več kot milijon kvadratnih metrov stanovanj, skupaj z moskovsko Univerzo Lomonosova imamo zasebno fakulteto za menedžment, zgradili smo več kot 80.000 kvadratnih metrov zakladnice ruske centralne banke. Smo pomembni delničarji v prvi zasebni banki v Moskvi, banki AKU. V Jugoslaviji smo prvi ustanovili zasebno tovarno, v Rusiji smo soustanovili prvo mešano podjetje, ki proizvaja pekarske stroje in stroje za predelavo živilskih izdelkov.

Bi se vrnili na Kosovo? Kaj je z vašim tamkajšnjim imetjem?

Vsekakor bi se vrnil. Srbi zelo spoštujemo svojo preteklost. Tam so grobovi naših prednikov, relikvije in spomeniki naše kulture. Svet malo ve o Kosovu. Stvari se poenostavljajo in vsak dan politizirajo. To ni prav.

Kako je vaša družina shajala s sosedi Albanci v Peći?

Zelo dobro. Ko smo začeli graditi prvo tovarno, nismo nikoli delali razlik med albanskim in srbskim prebivalstvom. Delo je dobil sposobnejši in pridnejši.

Kdo danes živi v vaših hišah?

Albanci, večinoma tisti, ki so pri nas delali ali so bili naši sosedje.

Je res, da ste med Natovim bombardiranjem v Tivtu v Črni gori skrbeli za 40 albanskih družin?

Da, več deset albanskih družin je med najhujšimi spopadi na Kosovu živelo v Tivtu, v naših poletnih hišah. Treba je razlikovati med albanskimi staroselci in Albanci, ki so na Kosovo prišli pozneje in ga pahnili v kriminal in terorizem.

Na novo konstituirana kosovska oblast pod protektoratom mednarodne skupnosti nas vabi, naj spet odremo tamkajšnje tovarne. To je dobro. Sprave ne bo, če si zanjo ne bosta prizadevali obe strani. Na Kosovu bo mir, ko bo večina razumela, da je prihodnost v gospodarskih povezavah, razvoju, zaposlovanju, ne v političnih nasprotjih.

Kje bo vaša družina čez 30 ali 50 let? Kakšen bo njen družbeni položaj?

Upam, da bo to še vedno družina, ki bo spoštovala svoje vrednote - preteklost, vero, podjetniškega duha - in bo imela veliko otrok. Gotovo pa tudi drugačne poglede na svet. Že zdaj se najmlajši šolajo na najboljših šolah po svetu. Otroke usmerjamo do določene starosti, potem si sami izoblikujejo osebnost, okolje naredi svoje. Ne nasprotujemo njihovemu prepričanju. Starši si seveda želijo marsikaj, a najpomembnejše so lastne želje in naravne danosti za posamezen poklic.

Karićevi so ena najbogatejših družin v Srbiji, a opravljivi časopisi redko pišejo o vas. Družina ni vpletena v nobeno estradno afero, otroci so dobri študenti, ne povzročajo škandalov, ampak delajo. Kako to, da ne spadate v t. i. jet set?

To je res. Otroci končujejo najboljše šole po svetu. Že dvajsetletni so nekateri magistri, nekaj je tudi doktorjev znanosti. Prepričan sem, da bodo s svojim znanjem kmalu sodelovali v naših družbah. Tisti, ki veliko dela, nima časa, da bi ga izgubljal v praznini jet seta. Poleg tega se otroci praviloma zgledujejo po starših. Našim otrokom ne ostaja veliko časa, da bi lenarili, zelo zgodaj so se sami želeli preizkusiti v poslu. Ali čem drugem. Želijo postati samostojni in neodvisni. To je najbrž odločilno.

Ste morda ded bodočega predsednika ZDA?

Je kje kak ded, ki si za svojega vnuka ne bi želel, da bi postal uspešen, pameten in spoštovan človek? To me pogosto sprašujejo, ker je bila napačno razumljena neka moja besedna igra. Ko sem govoril o zelo uspešnih in velikih ameriških politikih, ki na predsedniških volitvah niso mogli kandidirati, ker niso bili rojeni v ZDA, sem rekel, da Karići ne bodo naredili te napake. In res je že nekaj Karićev rojenih v ZDA.

Če bi postali glasbenik in ne industrialec, kakšno glasbo bi igrali?

Sodim v generacijo rock'n'rolla, močno pa sem navezan tudi na narodni melos, na kosovskega, ki je eden najlepših in najpomembnejših v naši folklori. Prevzame dušo in telo.

Zdaj igrate kak inštrument, pojete? Kaj in kdaj?

Pri nas je to tradicija. Starši so peli v cerkvenem zboru. Oče nas je od malega vodil v cerkev in tudi mi smo peli. Ob zadnjem pravoslavnem novem letu so očetu iskreno ploskali poklicni glasbeniki, čeprav jih ima že čez osemdeset. Dve snahi sta izdali uspešna cedeja s kosovskimi pesmimi. Dve hčeri, bratova in moja, pojeta v duetu.

Kadar se zberemo, in hvala bogu, takrat nas ni malo, naše druženje mine v dobrem razpoloženju. Vsak pograbi svoj inštrument.

Sami sebi radi rečete "prvi srbski kapitalist". Zakaj?

Tisti, ki so v začetku prejšnjega stoletja vzpostavljali srbsko kapitalistično družbo, so bili pomembni ljudje. Gotovo sam sodim mednje. Sicer pa v sebi nosimo gen Karićev, ga spoštujemo in skušamo ohraniti. Vladimir Karić je bil prvi srbski geograf, Petar Karić je na poziv kneza Mihajla ustanovil prvo učiteljsko šolo v Srbiji. Karići so bili delničarji Srboleka, prve farmacevtske hiše v Srbiji pred drugo svetovno vojno. Če govorimo o sedanjosti, pa smo gotovo prvi. Res ni mogoče zanikati, da smo v Srbijo vnesli novega duha, duha kapitalizma, ko je bil samoupravni socializem še na vrhuncu moči. V tem je naš pomen. Revolucije rušijo ustvarjeno. To ni težko. Razviti se v kapitalista v času nacionalizacije, ko je državna ideologija dopuščala le delovna sredstva v osebni, ne pa tudi v zasebni lasti, je nekaj drugega. Nekaj, s čimer se bo morala ukvarjati zgodovina, tako kot z vsakim pojavom, ki spreminja družbo od znotraj.

V nekem intervjuju je Zoran Đinđić dejal, da je "Bogoljub Karić za Srbijo to, kar je bil Kennedy v Ameriki". Pokojni premier je rekel, da na začetku ameriškega kapitalizma Kennedyjev oče "ni bil nič boljši od Bogoljuba Karića, nazadnje pa je postal direktor newyorške borze". Kaj pravite na to?

Vsaka primerjava s Kennedyji nam je v čast. Glava družine je bil veleposlanik ZDA v Londonu, John je bil predsednik ZDA, Robert državni tožilec in predsedniški kandidat. Tudi zdaj je eden od Kennedyjev senator. Ta družina je brez dvoma uresničila "ameriške sanje", če gledamo njen poslovni in politični uspeh. Na žalost je v Srbiji to precej težje. Zaradi zavisti in odsotnosti demokratičnih svoboščin tukajšnje okolje ni primerno niti za spoštljiv odnos do ljudi, ki domovini odpirajo vrata v tehnološko najrazvitejše dele Evrope. Brez dvoma smo začetniki marsičesa v Srbiji - ustanovitelji prvega pravega kapitalističnega podjetja v časih družbene lastnine, prve zasebne banke, zavarovalniške družbe, univerze, zasebne televizije, zasebne mobilne telefonije. Takšni ljudje povsod po svetu pišejo zgodovino svojih držav. Forda slavijo zaradi tekočega traku, ki pomeni novo tehnološko rešitev in novo delovno filozofijo, Agneli je simbol industrializacije Italije, Mercedes simbol nemške kakovosti. Vsi ti so tudi del svetovne zgodovine. Srbija se bo nekoč prav tako spominjala ljudi, ki danes nosijo največje breme tehnološke tranzicije.

Moram reči, da imate Slovenci v tem delu sveta najprimernejši odnos do sposobnih ljudi. Ne delite se glede na to, kaj je kdo počel v preteklosti, ne moti vas, da so bili nekateri politiki v vrhu ZK Slovenije, izhajate iz tega, kaj počnejo zdaj in kako potrebni so svojemu narodu pri doseganju njegovih idealov.

Mislite, da vam je srbska vlada naredila krivico s sklepom, da morate plačati daleč najvišje davke v Srbiji?

Javno smo rekli: skupina BK se strinja, da mora vsak, ki ni plačal davkov in prispevkov, ki je tihotapil orožje, nafto, cigarete, viski, kavo in drugo blago, za katero ni bila plačana carina, zdaj to preprosto plačati. Na tihotapce, preprodajalce, vojne in inflacijske dobičkarje se je pozabilo, ukrepi so prizadeli približno tisoč podjetij, od katerih jih je bila večina že na robu propada, v stečaju ali so bila očitni izgubarji. Tiste, ki so se spravili nad Kariće - finančni centri moči, tuji in domači -, ki so prišli sem kot "izvedenci" ali sedijo v tujini, upravičeno sumimo, da so teh deset ali dvanajst let ropali Srbijo. Veliko naših poslovnežev iz sveta ni plačalo niti centa davka, carine, v Srbiji pa so ustvarili milijardne dobičke. Takšni danes, če sem konkreten, čakajo v vrsti, da bi kupili našo zasebno družbo Mobitel.

Ljudem so obljubili, da bo Srbija na podlagi zakona o ekstraprofitu dobila 4150 milijard evrov. To je skoraj šestkrat več, kot je v dveh letih in pol dobila iz donacij in človekoljubne pomoči. Pri tem je bil najglasnejši guverner Dinkić. Po dveh letih je bilo plačanih približno 65 milijonov evrov, skupina BK je plačala več kot 80 odstotkov.

Zakaj prav vi?

Smo znana srbska družina, tudi na Zahodu. V Srbiji se ukvarjamo s pomembnimi posli. Nekdo bi rad uničil domače poslovneže. Da bi oslabil domači kapital in preprečil, da bi se tuji vlagatelji oprli na močne domače partnerje. Dve leti je potekala ostra marketinška in piarovska vojna proti nam, vendar smo v njej zmagali, ker smo branili resnico. Shranil sem 1700 žaljivih člankov o nas, objavljenih v pol leta. Mi smo bili tarča, ljudje pa še vedno ne vedo, kje je obljubljeni denar, zakaj marsikdo ni vplačal niti dinarja ekstraprofita in kaj se dogaja z ljudmi, ki so se izkazali za nesposobne, da bi uveljavili zakon, in so prevarali parlament, tako da je izglasoval zakon, ki zadeva eno samo družino in nekaj deset podjetij.

Govorimo o ekstraprofitu. Ste torej ekstraprofiter?

Bogoljub Karić je privolil v odiranje, a ne, kakor so hoteli oni, temveč v odiranje na najhujši možen način. Najhujši zame danes, nekoč pozneje pa bo najhujši za te, ki danes odirajo. Privolil sem torej, da bom odrt in oropan. Namenoma sem rekel oropan, kajti republiška uprava za javne prihodke ni pregledala le dokumentacije Astra banke. Pregledala je tudi dokumentacijo vseh drugih bank in jo sprejela. Za tem se skrivajo drugačni nameni. Namen je bil likvidirati banko in blokirati Mobitel ter zmanjšati njegovo vrednost, ki so jo strokovnjaki junija 2001 ocenili na milijardo dolarjev, marca 2002 pa je znašala le še 780 milijonov evrov. V devetih mesecih se je Mobitel "pocenil" za celih 220 milijonov evrov. Namen je bil nekaj ljudem omogočiti nakup Mobitela.

Srbijo oziroma njeno vlado tožite na evropskem sodišču. Kaj pričakujete od tega? Sojenje bo?

Zame je najpomembnejše, da so pristojne mednarodne ustanove preverile poslovanje vseh naših družb na Zahodu in Vzhodu in ugotovile, da so vse popolnoma čiste, torej niso sodelovale v dejavnostih, ki nam jih podtikajo. Tako lahko popolnoma svobodno poslujemo v vseh državah sveta, le v Srbiji ne, tu smo še vedno "v ujetništvu" nekaj ljudi, finančnih mogotcev. Zahtevamo povrnitev škode in pravico do dela in življenja na svoji zemlji. Nihče ne more biti nad zakoni. En sam človek je bil nad zakoni dvanajst let. Nekateri bi si zdaj radi zagotovili enak položaj.

Že devet mesecev v družbi BK dela ameriško-britanska skupina izvedencev, revizorjev, konzultantov in odvetnikov. Pripravili so dokumentacijo, in ko bodo evropski sodniki dobili videokasete, ko bodo slišali izjave naših vrlih ministrov, guvernerjev in drugih, jim bo vse jasno. Ti izvedenci predvidevajo, da ima banka 350 milijonov dolarjev škode.

Videli bomo, kakšna bo prihodnost tistih, ki to počnejo in so vlado speljali na led. Ker finančni lobi našega sodišča ne prizna, obstaja evropsko. Tam bodo lahko zagovarjali svoje odločitve in poteze.

Zakaj menite, da se je oblast ali nekaj ljudi iz oblasti spravilo prav na vašo družbo? Kakšen naj bi bil njihov interes?

V glavnem sem na to že odgovoril, a naj dodam še: z ropanjem najmočnejšega, Bogoljuba Karića, z odpustitvijo 2000 naših delavcev in likvidacijo Astra banke so hoteli drugim pokazati, kaj se jim bo zgodilo, če se ne bodo uklonili. Guverner Dinkić je sporočil, da je Narodna banka Jugoslavije poslovnim bankam pred časom emitirala 37 milijard mark primarne emisije. Po metodologiji, ki je upoštevala zakon in bila podlaga za izračunavanje ekstraprofita, je Dinkić srbskemu ljudstvu eksplicite obljubil milijarde mark svežega kapitala! Tudi sam je vedel, da po tem poti nazaj ni. Občutil je, kaj pomeni "lagati na govorniškem odru", in porabil ogromno denarja za kampanjo, s katero je skušal odvrniti pozornost od višine obljubljenega zneska. Na srečo pa ima javnost dober spomin.

Prepričan sem, da je finančni lobi zdaj usodno ranjen, če bi bilo drugače, Združenje industrialcev in podjetnikov ne bi imelo več kot 5000 individualnih in skoraj 80.000 kolektivnih članov. To so ljudje, ki upravljajo svoj, ne družbeni kapital.

Vam je žal, da ste bili povezani z Miloševićem in njegovo oblastjo, da ste mu bili blizu?

Trditev, da sem bil povezan z Miloševićem, je napačna. Ponovil bom, kar sem pred kratkim povedal za neki beograjski tednik: "Pred časom, še med Miloševićevo vladavino, nisem hotel sodelovati pri poglabljanju krize, čeprav bi bil za to bogato nagrajen, ko bi Milošević izgubil oblast." Poslanci Miloševićeve stranke so me obtoževali, da sem iz države odnašal denar, a so morali priznati, da je to laž. Pozneje so nas obtožili, da smo si prisvojili 2,5 milijarde mark posojila za gospodarski prerod Srbije, da smo ustanavljali piramidne banke in ropali državljane, financirali paravojaške formacije in vojne, tihotapili cigarete, nafto, alkohol. Vsi so morali priznati, da so obtožbe neresnične. Ve se, kdo je to počel. Nekatere dokumente sem videl na lastne oči.

Bili ste tudi član srbske vlade.

V vladi premiera Mirka Marjanovića sem bil minister brez listnice od jeseni 1998 do aprila 1999. Za to sem se odločil iz domoljubja, da bi v domovini pomagal spodbuditi privatizacijo. V kratkem času sem pripeljal več kot 35 možnih strateških partnerjev iz ZDA, Japonske, Italije, Francije, Nemčije in od drugod, dogovarjali so se s 75 največjimi podjetji v Srbiji.

Ko sem ugotovil, da z uresničitvijo tega programa nihče ne misli resno, tuji partnerji pa so se odpovedali nadaljnjim pogajanjem, ker so spet začele veljati sankcije, nisem več imel razloga za sodelovanje v vladi.

Velikega posla ni brez oblasti ... Nemogoče je poslovati v nekem režimu in mu hkrati nasprotovati. Kaj pomenijo te vaše besede?

Nikjer na svetu ni mogoče nobenega velikega projekta izpeljati brez tesnega sodelovanja z oblastmi, z ministrstvi, združenji, lobiji. Bližina oblasti je nujna, saj oblast ureja zakone in odnose, omogoča poslovanje in sodelovanje ter poslovanje v skladu z zakoni. Današnja oblast, kar zadeva spoštovanje zakonov, ni nič drugačna od prejšnje.

Kako to, da ste bili vedno v dobrih odnosih s predstavniki nekdanje srbske opozicije, ki so danes v vladajočih strankah?

Socialdemokratsko stranko sem ustanavljal dvakrat. Prvič z Momčilom Trajkovićem, znanim politikom s Kosova, leta 1992. Javnost ne ve, da je tedaj 12 poslancev SPS prestopilo v to novo, opozicijsko stranko. Drugič sem stranko ustanovil skupaj z generalom Vukom Obradovićem. Tudi ta je bila opozicijska. Podpiral sem tako rekoč vse opozicijske stranke.

Morda nameravate še kdaj kandidirati za srbskega predsednika. Razmišljate o politični karieri?

Leta 1996, med velikimi demonstracijami po zmagi opozicije na lokalnih volitvah, se je Televizija BK postavila na stran opozicije in državljanov. Tedaj sem prišel v spor z režimom in z oblastjo in seveda so začeli rušiti Televizijo BK, po vsej Srbiji so podirali njene oddajnike. Ostal nam je le Beograd. Začelo se je odstranjevanje repetitorjev in baznih postaj Mobitela, Banka Karić je izgubljala kliente, znašli smo se v zelo slabem položaju. Preostalo mi je le, da se vključim v politični boj. Del opozicije je podprl mojo predsedniško kandidaturo, toda družina se s tem ni strinjala. Na zahtevo družine sem se leta 1997 umaknil iz politike.

Boste to kdaj ponovili?

Za zdaj nimam političnih ambicij. Rad bi le, da bi nas, poslovneže, oblast in ljudje na oblasti spoštovali. Pustijo naj me, da opravljam svoje delo, saj delam v dobro Srbije.

Kako gledate na vzpostavljanje gospodarskega sodelovanja med Srbijo in Slovenijo? Drugače od drugih ste naklonjeni tistemu, kar nekateri imenujejo "nepravičen vdor Slovencev na srbski trg".

Mislim, da Slovenija ni izkoristila niti 5 odstotkov možnosti v Srbiji. Kdor želi priti na naš trg in tu ostati, mora priti organizirano in z močnimi programi ter poiskati partnerje med domačimi podjetji.

Lahko smo različnega mnenja glede tega, ali je gospodarska politika, ki Mercatorju v Beogradu odobri najboljšo lokacijo, ne da bi naš C-market ali Delta dobila enako lokacijo v Ljubljani, pametna. Toda Mercator je vsaj plačal zemljišče.

Mislim, da bi bilo sodelovanje s Slovenijo glede na skupno zgodovino in komplementarnost obeh gospodarstev lahko boljše. Nekdo je zavestno trgal vezi med nami.

Naše Združenje industrialcev si zelo prizadeva za mednarodno povezovanje. Lani jeseni smo bili sprejeti v Svetovno združenje industrialcev v Erevanu. Aprila bo imelo to združenje kongres v Beogradu. Trikrat smo bili v Albaniji, bili smo v Bolgariji, podpisane imamo pogodbe z Grčijo, sodelujemo z Italijo ... Številna delegacija našega združenja bo v kratkem obiskala Slovenijo. Smo torej bolj odprti, kot bi marsikdo pričakoval.