INTERVJU / "Slogan Za ljudi pred profitom prihaja od Chomskega, ki je radikalec. Chomsky je neizčrpen vir političnih vrednot, stališč in prepričanj. Kot tak je za politiko lahko zelo zanimiv, ni pa ga mogoče neposredno prepisati v politični program neke stranke, sploh ne liberalne." - Pavel Gantar

LDS skoraj dve leti po izgubljenih volitvah še vedno deluje precej izgubljeno ...

Vprašanje je, kakšne besede človek uporabi. Sam bi rekel, da je LDS po volitvah še vedno v obdobju notranje preobrazbe. Stranka je pač organizem, ki potrebuje svoj čas. Sprememb konceptov in idej ni mogoče izpeljati kar tako. Stranka mora predelati svojo zgodovino, leta na oblasti in poraz na volitvah. Na neki način se mora na novo definirati. Tega procesa ni mogoče prehitevati. Ko je socialne demokrate v Nemčiji na oblasti zamenjal Kohl, je trajalo 15 let, da so ponovno sestavili vlado.

Zoprna napoved za vas?

Mislim, da mi ne bomo potrebovali toliko časa, gotovo precej manj. Vendar procesa, o katerem sem govoril, ni mogoče kar tako pospešiti ali na hitro izpeljati. Stranka mora znati biti stranka tudi v opoziciji. S tem nočem reči, da na volitvah 2008 ne bi želeli zmagati. Želimo si zmagati, ampak moramo se zavedati, da bomo zmagali le, če si zmage ne bomo želeli za vsako ceno. Če bomo zmagali, bo to rezultat tega, da stranka dobro dela, da je alternativa Janševi vladi, in ne tega, da želi za vsako ceno zmagati.

LDS se še vedno preoblikuje, nekdanji predsednik stranke, predsednik republike, pa se je zelo hitro pobral. Verjetno njegova priljubljenost še nikoli ni bila tolikšna, kot je sedaj.

Nikoli tudi ni bila majhna. Rekel bi, da je Drnovšek institucija sam zase. Je hkrati osebnost in predsednik, ki je znal ujeti neki veter, razpoloženje dobršnega dela slovenske javnosti, ki se vede čedalje bolj postmaterialistično, hkrati pa si kot predsednik gibanja dovoli veliko stopnjo odkritosti in neposrednosti. Politik, ki mu uspe izboriti si, da to lahko stori, je zelo uspešen politik.

V LDS si tega ni izboril tako rekoč nihče, namesto tega je videti, kot da se predvsem prerivate, kdo bo sploh govoril.

Formula, ki velja za predsednika republike, ne velja nujno tudi za stranko kot politično organizacijo. Predsednik se je odtegnil neposrednim političnim soočenjem. Je nad tem, je nad vsakodnevnim političnim prerekanjem. Problem LDS je tudi v tem, da se pretirava s krizo v stranki. Mislim, da poslanska skupina deluje zelo dobro, imamo zamisli, projekte, čeprav smo najpogosteje preglasovani. Koaliciji pada prag tolerance, ker nima argumentov. Denimo ob zakonu o verski svobodi je bilo argumentiranje koalicijskih poslancev skorajda nično. Sedanja vlada ima dobro opozicijo, a to se premalo vidi in premalo ve.

Glede tega so tudi v LDS mnenja različna. Nekateri pravijo, da bi stranka morala igrati presing tako rekoč več čas in po vsem terenu. Pri tem bi poslanska skupina verjetno morala imeti največjo vlogo. Konkretno - po sejah preiskovale komisije o drugih in Mercatorju LDS niti redno ne sklicuje tiskovnih konferenc ...

Nekajkrat smo zaigrali presing in to ob nekaterih zakonih ali predlogih po mojem kar dobro. Presinga ni mogoče igrati vso tekmo. Problem ni presing, ampak to, kako si izbiraš politične cilje, ali so dobro izbrani in ali so tudi zadetki v polno.

Je težava v predsedniku stranke?

Ne vem, ali je težava v predsedniku stranke. Kar zadeva poslansko skupino, pa mislim, da ne bomo igrali presinga pri zakonih, projektih ali predlogih, ki so sami po sebi umevni, in tudi če bi bili na oblasti, ne bi bili bistveno drugačni. Seveda pa so nekatere točke razlikovanja med nami in vladajočo večino in tu igramo zelo trdo.

Pri katerih konkretno?

Primeri so denimo zakon o javni RTV pa zakon o verski svobodi in ves sklop zakonodaje, ki se veže na vprašanje svoboščin, medijev nasploh, nekaterih segmentov gospodarske zakonodaje in gospodarskega dirigizma vlade.

Pri javni RTV ste bili poraženi. Ko ste bili še na oblasti, se je uveljavilo pravilo, da se na nacionalni televiziji ministri soočajo z opozicijo. Tega sedaj ni več.

Točno. A vprašanje, zakaj nas v medijih ni, je treba postaviti medijem.

Ali ni tako, da ga morate postaviti vi? Kdo naj to naredi namesto vas?

Mediji bodo gotovo tema te jeseni. Do sedaj smo umirjeno in kultivirano opozarjali na politično uzurpacijo medijev, ki si jo je privoščila vlada, upajoč, da se je bo kaj prijelo. Ni pomagalo, zato bo jeseni vprašanje medijske svobode postalo eno osrednjih političnih vprašanj. Vaše opažanje je pravilno; ko sem bil še minister, je na TVS nasproti mene vedno sedel kdo iz opozicije. Danes soočenj ni več in na nacionalni TV, ki jo plačujemo vsi, se je uveljavil obrazec, po katerem opozicijskega poslanca posnamejo vnaprej, njegovo izrezano izjavo pa potem v živo komentira minister ali državni sekretar. Pred zaslonom lahko samo nemočno opazuješ, kako te secirajo, sam pa se ne moreš odzvati. To je dejansko ubijanje opozicije, pa tudi medija in seveda dokaz nove "uravnovešenosti", ki jo vlada uveljavlja.

Prej ste me na hitro odpravili, da ne veste, ali je problem v predsedniku stranke. Kakšno pa je razmerje med poslansko skupino in Jelkom Kacinom?

Formalno korektno.

Kolikokrat je bil v poslanski skupini?

Vabljen je na vsako sejo.

Pa bi bil dobrodošel?

Seveda bi bil. Spomnim se, da je prišel trikrat, morda štirikrat. Lahko bi prišel večkrat. Pobude so vedno dobrodošle. Jasno pa je, da je avtonomija poslanske skupine takšna, da nazadnje sama odloča o tem, kako bo stvari počela.

Je težava v tem, da predsednika ni v državnem zboru, ni član poslanske skupine?

Mislim, da ne, tudi v nekaterih drugih strankah je položaj podoben, na primer v SD.

Njim gre še slabše kot vam.

Ne, v tem ne vidim težave, če pa že je, jo je vedno mogoče rešiti s pogostimi posvetovanji s poslansko skupino ali z vodjo skupine.

Del ljudi, ki so prej redno nastopali in so bili pomembni govorci LDS, se je nekam zgubil. Lahovnik, denimo, nastopa izjemno redko. Menda je tako, da manj ko govorijo, enotnejša je stranka ...

Pri poslancih obstajata dve strategiji. Eni želijo nastopati čim pogosteje, o kakršni koli temi, kjer koli in kadar koli se da. Drugi menijo, da je včasih bolje biti "prisoten skozi odsotnost", da ljudje opazijo, da se ne pojavljajo, so skromni v besedah in govorijo samo takrat, ko menijo, da gre za teme, kjer z nastopom naredijo premik. Seveda dopuščam tudi možnost, da se kdo ne oglasi, ker je njegovo mnenje drugačno od tistega, ki prevladuje v stranki ali poslanskem klubu. Vendar je tega malo, gotovo precej manj kot pri vladajoči stranki, ko je včasih prav zabavno opazovati, kako so nekdanjim "jurišnikom SDS" v imenu nove konstruktivnosti pristrigli peruti.

Ključna za vsako stranko je identiteta. LDS si njeni člani predstavljajo precej različno. Kako bi vi umestili LDS v slovenski politični prostor?

Mislim, da je identiteta res ključna zgodba LDS, in sicer identiteta, ki je ni bilo treba ogroziti ali zapraviti.

Ali ni bila zapravljena že prej, ko je Rop prevzel vodenje stranke in vlade?

Mislim, da v temelju ne. Rop je mogoče malo premešal prioritete, bolj taktično kot strukturno, pri čemer očitno ni bil dovolj uspešen. Problem je prišel po porazu. Vsi so potem iskali, kaj je bilo narobe v stranki, v kateri ni bilo nič tako grozno narobe. Preprosto smo po 12 letih zgubili na volitvah. Čudno bi bilo, če ne bi. Nova identiteta, ki se je začela iskati, pa je šla v smer odmika od zmerne liberalnodemokratske tradicije, v smer politične radikalizacije.

Socialistične, leve radikalizacije?

Radikalizacije, ki nima substance, ne socialistične ne desne. To je radikalnost sama po sebi. Zagovarja neke zadeve v njihovi neprečiščeni, radikalni obliki in to spogledovanje z radikalizmom v stranki po mojem zbuja pomisleke pri tistih, ki so poznali umirjeno, pragmatično, racionalno stranko in so jo tudi volili.

Je ta radikalizacija nastala pod Kacinovim vplivom?

Ne vem. Mislim, da je Kacin rezultat te radikalizacije.

Za vsako stranko je gotovo pomemben tudi program. Verjetno ste prebrali besede Nika Kavčiča v Mladini, kjer pravi, da bi morali zmešati Mrkaića, Damijana in Kebra in narediti liberalni program, kakršnega Kebrov manifest ne predstavlja ...

Kavčičev intervju v Mladini je ena boljših analiz liberalne politične scene. Z mnogimi stvarmi v tem intervjuju se strinjam, kot bi mi jih vzel z jezika. Edino glede zamisli, da bi bilo treba narediti amalgam iz Kebra, Mrkaića in Damijana, nisem prepričan, da je dobra ali da bi jo bilo mogoče izpeljati. Radikalna privrženost kritiki profita, ki se spogleduje s prepričanjem o svobodni trgovini in liberalnih vrednotah posameznika, te stvari gredo težko skupaj. Tudi pri samem Kebrovem programu. Lepo je, da se je Dušan Keber potrudil, a to je dokument v nastajanju. Če prav razumem, še ni bil sprejet kot dokument in mislim, da bo moral doživeti še veliko sprememb.

V manifestu je vaša stranka nekakšen svetilnik Za ljudi pred profitom na vrhu blaženega Triglava, kot bi rekel Lahovnik ...

Dobro je, da nekateri med nami še niso izgubili smisla za ironijo ...

... , ki pa veliko pove ...

... spomnim se, ko je v sedemdesetih letih prišel na plan zakon o združenem delu in so ponosno povedali, da sedaj ne bo več dobička in z njim povezanega izkoriščanja, delavci pa bodo upravljali ostanek dohodka. Takrat smo nekateri sociologi cinično dejali, odpravili so dobiček kot kategorijo in dejanskega dobička v podjetjih čez nekaj let tudi ne bo več. In tako se je res zgodilo. Takih zamisli je bilo v sedemdesetih letih veliko, v Angliji predvsem med trockisti. Slogan Za ljudi pred profitom prihaja od Chomskega, ki je radikalec. Chomsky je neizčrpen vir političnih vrednot, stališč in prepričanj. Kot tak je za politiko lahko zelo zanimiv, ni pa ga mogoče neposredno prepisati v politični program neke stranke, sploh ne liberalne. To, mimogrede, velja tudi za drugi pol, recimo za F. A. Hayeka. Tisti libertarci, ki mislijo, da lahko Hayekovo ekonomsko in politično filozofijo neposredno prelevijo v politični program stranke, pozabljajo, da se je zadnjih petdeset let v svetu veliko spremenilo, npr. vprašanje odnosa do narave, bioetike ipd.

Že to, da LDS pripravi manifest, je dovolj hecno. Gesla Za ljudi pred profitom pa se morda ne bi branila niti kakšna socialistična stranka. Pri tem se zdi LDS skoraj najglasnejša ob zapletih s Hrvaško ali denimo s koroškimi Slovenci. Ob nacionalnosubstančnih temah. Cinično bi lahko pripomnili, da se gre nacionalsocializem!

To je dokaz za mojo trditev, da v stranki obstaja tendenca k radikalni politiki. Sicer pa bi rekel, da to geslo Za ljudi pred profitom niti ni toliko socialistično, kot je preprosto egalitarno. Razmišljanje, ki ga to geslo promovira, je značilno tudi za katoliške desne stranke, tudi pri nas. Gre za sindrom egalitarizma, ki si ga navadno delita levica in desnica v klasičnem pomenu besede. In ta gre zelo dobro skupaj z nacionalnim kapitalizmom.

Gre pravzaprav za ponavljanje tega, kar dela vlada?

Tako rekoč. Ker se hočemo čim bolj razlikovati od te vlade, se radikaliziramo in se z druge strani nehote približamo isti opciji. To je razlog za resno razpravo v stranki. Ne bi pa mogel trditi, da so radikalci v stranki že zmagali.

Predsednik LDS je prejšnji teden za jesen napovedal vsaj tri interpelacije, čeprav niti ne vemo, proti komu nameravate vložiti interpelacije in zakaj. Je to nadaljevanje te zgodbe?

Glede interpelacij je treba najprej reči, da se bo o njih odločil poslanski klub in jih bo tudi izpeljal. Razlika med LDS in SDS je, da ne bomo delali interpelacij zaradi interpelacij samih, tako kot so to počeli oni. Za interpelacijo se bomo odločili, ko bomo menili, da je potrebna. Za predsednikove pobude se zahvaljujem in so dobrodošle, vendar naj povem tole: takšno napovedovanje ne koristi interpelacijam samim, ker - če spet uporabim košarkarsko terminologijo - to pomeni preprosto "telefoniranje podaje". V poslanskem klubu interpelacij "na zalogo", vnaprej ne bomo napovedovali. Ko pa bo napovedana, bo tudi že potekala!

Temi, s katerima je prejšnja opozicija pred zadnjimi volitvami največ naredila, sta bili korupcija in klientelizem. Vi ste do teh tem precej nežni, čeprav obstaja dovolj dokazov, da sedanja vlada ni spremenila sistema povezave med politiko in gospodarstvom in da se hkrati politika v tem razmerju obnaša še bolj neposredno, ko gre za njen vpliv ...

Sedanja vlada in vladajoča garnitura je, vsaj po indicih, ki jih imamo, bistveno bolj koruptivna, a si je prav s tem, ker je zmagala z nekakšno antikoruptivno ideologijo, vbrizgala neke vrste serum, zaščitno cepivo. Ljudje si mislijo, saj ta oblast pa ne more biti tako koruptivna, če je toliko pridigala antikoruptivno retoriko. Janša, ki je največji borec proti korupciji, ja ne more biti koruptiven! Mi opazujemo, spremljamo tok dogodkov in prav gotovo ne bomo ostali samo pri tem. Treba je povedati, da se je LDS ob vsem državnem premoženju, ki se je nakopičilo v Kadu, in Sodu, v gospodarstvo vpletala z distance. Nikoli ni šlo za neposredno politično trgovanje. Kad in Sod sta bila pooblaščena upravljalca državnega premoženja, ne pa neke vrste behemonta, ki suvereno rovarita v slovenskem gospodarstvu, kot se to dogaja danes. Premoženje Kada in Soda se, namesto da bi se zmanjševalo, povečuje ...

Bi vas motilo, če bi KBC postala 51-odstotna lastnica NLB?

Sploh ne.

Rop naj bi bil nekoč dejal, da LDS ne bo pustila, da bi večino v NLB prevzel tujec?

Ne vem, kdaj in komu naj bi bil to dejal. Sam mislim, da so včasih tuji lastniki manj nevarni od domačih, če so politično nezainteresirani. Kadar imajo političen motiv, pa so lahko res nevarni. KBC ni bila taka lastnica. Sicer pa je sama ponudila opcijo, da bi bila zadovoljna z 48 odstotki. To bi po direktivi o nadzoru pomenilo, da banka še vedno ostaja pod nadzorom Banke Slovenije.

Če bi Belgijci prevzeli več kot 50 odstotkov NLB, bi to pomenilo samo, da bi banko nadzorovala poleg slovenske še belgijska narodna banka.

Se strinjam. A če je že KBC rekla 48 odstotkov, zakaj pa ne. Sedaj je posledica ta, da se je umaknila in da bo sledila repolitizacija te banke. Podobno kot pri Telekomu, kjer prav tako ni znakov, da bi se resno lotevali privatizacije s pomočjo strateškega partnerja. Nazadnje se lahko zgodi, da bodo kakšen manjši delež z izgovorom, da je treba poplačati vlagatelje v telekomunikacijsko omrežje, prodali prijateljskim finančnim družbam doma in s tem obsodili skupino Telekom na počasno propadanje.

Tudi vi niste privatizirali Telekoma, ko ste bili minister.

Imel sem namen, da bi privatizirali Telekom in pripravili nov zakon o telekomunikacijah. Pripravili smo dva zakona o telekomunikacijah, privatizacija pa je bila nesmiselna, ker se je prav takrat razpočil internetni borzni balon in so cene telekomov naglo padle. Bilo je nekaj zamisli, da bi se lotili delne privatizacije Mobitela. To sem takoj zavrnil, ker bi bil potem Telekom bistveno manj vreden.

Kako potrebne so po vašem mnenju reforme?

Uporabil bom izraz, ki ga sindikati zelo neradi uporabljajo in so zelo našpičeni zoper njega. Slovenija potrebuje fleksibilizacijo. Slovenija je preveč toga družba. Potrebuje kulturno, ekonomsko in kreativno fleksibilizacijo.

Tudi sedanja oblast je govorila o sproščeni Sloveniji.

Sproščena Slovenija je ideološki pojem Nove revije. Sproščenost je udomačena fleksibilizacija. To je termin, na katerega je treba gledati tako kot pri pregovoru: če ti vlada ponudi posojilo, se zgrabi za denarnico. Pod firmo "sproščena Slovenija" prodajajo slovensko pokrajino v glasbi in besedi, kot se to dogaja ob petkih zvečer na nacionalni TV. S tujko "fleksibilizacija" želim povedati, da danes tako imenovani neekonomski dejavniki, kot so strpnost, ustvarjalnost, različnost, tudi prisotnost tujcev, prispevajo k ekonomskemu in socialnemu razvoju. Samo takšen družbeni milje omogoča večjo pripravljenost ljudi za tveganje in tudi uspehe. Vse to pa sedanja vlada bolj ali manj dosledno zatira.

Kaj si mislite o predlogu reform?

Mislim, da "reformna retorika" nadomešča dejansko odsotnost kakršnih koli resnih sprememb. Natančno sem prebral vseh 67 ukrepov. Večini bi težko pripisal kakšen "reformni značaj"; preprosto pomenijo nekakšno institucionalno prilagajanje spreminjajočim se razmeram. Daleč od tega, da želijo spremeniti logiko družbenega razvoja. Nekateri ukrepi so izrazito "antireformni", so "strel v koleno", nekateri pa so obskurni, kar se še posebej kaže v predlogu resolucije o velikih razvojnih projektih. To, da so se umaknili ali pa odstopili najpomembnejši "duhovni očetje" reform (recimo Mrkaić in Damijan), kaže na usodo reform, ki so jih napovedali z "velikim pokom", končale pa bodo v brezciljnem gradualizmu. Pri tem je nemara ironično ali celo farsično to, da se bo takšna politika iztekla prav v tisto, kar je Janša tako neusmiljeno očital LDS in česar LDS v tej iznakaženi obliki ni nikoli izvajala. Razlika med "razvojno filozofijo", ki jo je zagovarjala LDS, ko je bila na oblasti, in to, ki jo izvaja Janša, je več kot očitna: Janša hoče "velike zgodbe", zato povsem normalne spremembe razglaša za takšne, LDS pa se je "velikih zgodb" otepala in je izvajala realne spremembe, pri tem pa pazila, da nobeden od družbenih segmentov ob ukrepih, če je le bilo mogoče, ni bil na slabšem kot pred njimi. Zato tudi očitek o gradualizmu.

Se vam to, da je LDS odpovedala sodelovanje v Partnerstvu za razvoj, zdi prav?

Glede tega v LDS ni razlik: Partnerstvo za razvoj, hvala, ampak ne, hvala! In to iz več razlogov. Prvič, že doslej smo in bomo brez kakršne koli vnaprejšnje zaveze nekakšnemu "partnerstvu" podpirali projekte vlade, za katere menimo, da so dobri. Podprli smo veliko zakonov, ki jih je predlagala vlada, tudi pomembne. Drugi razlog je, da smo opozicija. Naša vloga je, da v projektih, ki jih izvaja vladajoča koalicija, v skladu z načelom kontradiktornosti iščemo slabe rešitve in poteze ter jih skušamo poudariti, da bi se v demokratičnem procesu slabe stvari razčistile in bi bili projekti potem boljši. Tretji razlog je ta, da mislimo, da sta s premestitvijo takšnih razprav v "partnerstvo" okrnjena vloga in pomen parlamenta. Če bi vlada rekla, da hoče konzultacije s civilnim sektorjem, z nevladnimi organizacijami, z gospodarstvom, bi bilo logično, da oblikuje "partnerstvo" z njimi. Je pa ta logika nesmiselna in nepotrebna, ko gre za politične stranke, zato je odločitev LDS, da v partnerstvo ne vstopi, dobra in pravilna.

Vlada vabi v Partnerstvo za razvoj, hkrati pa, čeprav naj bi nova davčna zakonodaja veljala že prihodnje leto, z izračuni sploh še ni bil nihče seznanjen.

Partnerstvo za razvoj je postalo neke vrste formalni okvir, s katerim vlada preprečuje dostop do informacij javnega značaja. Vlada pravi, študij o davčni reformi še nismo predstavili javnosti, ker jih pred tem niso obravnavali v Partnerstvu za razvoj. Resolucija je interno gradivo, ker še ni bila obravnavana v Partnerstvu za razvoj. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja narekuje, da mora vlada objavljati tudi predloge zakonov, programov, resolucij, strategij in najrazličnejše študije, tudi ko so te še v osnutkih. Ne samo sindikati, tudi gospodarstveniki, ekonomisti, akademiki bi radi videli te študije, da bi se pripravili na razpravo. Ta vlada izjemno močno zapira informacije. To jo za zdaj še rešuje in v tem je še uspešna.

Celo opozicija menda za to, da prodre do nekaterih informacij, pogosto uporablja storitve pooblaščenke za dostop do javnih informacij.

Precej dokumentov res dobimo z njenim posredovanjem.

Prejšnja opozicija je za to imela svojo zasebno "tajno službo".

Naša moralna dilema v zvezi s to oblastjo je, ali naj se zoper njo borimo na enako "pasjeglavski način", kot je sama prišla na oblast.

Nočem reči tega, morda pa bi bilo dobro razkrivati delovanje paraslužb, ki so se vedno vrtele okrog SDS.

Saj se še sedaj. Dober informacijski servis je pomemben za vsako stranko. Vendar je Janša naravnost nagnjen k zaupnim dokumentom. Ti so njegova obsesija. Samo da je na praznem listu papirja napisana oznaka "tajno", že dobi sakralni pomen. V sodobni informacijski družbi vse, kar je potrebno za nadziranje vlade, najdemo v javnih medijih in vladnih gradivih. Treba je samo spremljati in analizirati.

Tega, da je predsednik vlade popoldan osebno telefoniral nekemu direktorju in mu naročil, kaj naj naslednje jutro stori, ne boste našli v sporočilih medijev.

Ne, to bomo našli v dejanjih direktorjev. Posredno. Marsikaj opazimo. Mediji vseh vrst in ravnanje ljudi prinašajo neskončno veliko bogastvo podatkov, ki jih je treba zbrati, urejati in ugotavljati, kako na neformalni ravni deluje vlada.

Čez dva meseca vas čakajo lokalne volitve, stranka pa še vedno nima kandidata v glavnem mestu.

To je problem stranke v Ljubljani, njene razdeljenosti. To za zdaj verjetno onemogoča, da bi stranka tukaj sestavila najboljšo možno listo. Volilne izbire so zelo preprosta stvar. Sestaviti je treba listo, ki lahko potegne največ.

Očitno jih kar nekaj misli, da Janković lahko potegne največ, ker so šli k njemu?

Koliko jih je šlo, ne vem. Vsekakor bodo člani LDS, ki bodo na Jankovićevi listi, manjkali na listi LDS. Vendar je Ljubljana liberalno mesto in v Ljubljani se LDS pod 30 odstotkov glasov ne bi smela spustiti.

Zaradi Jankovića bi se to lahko zgodilo. Ali ne mislite, da je Janković liberalni kandidat? Oziroma ali ne mislite, da bodo vaši volilke in volilci volili Jankovića?

Verjetno bo nekaj tistih, ki so nas volili na prejšnjih lokalnih volitvah, prav gotovo volilo Jankovića. Ampak glasovi se bodo selili tudi iz drugih strank.

Ste v stranki premišljevali, da bi LDS podprla Jankovića?

Ne da bi vedel. Lani sem skušal v Ljubljani nekako konsolidirati stranko, pa ni šlo. Sedaj ljubljansko LDS vodi Slavko Slak. To je izbira članov in s tem zelo dobro živim. Mislim, da bo naredil vse, da bo LDS v Ljubljani dobila čim več glasov.

V Kopru LDS menda ni hotela podpreti Koreliča, ki je bil pripravljen kandidirati proti Popoviču, če bi ga podprli LDS in SD ...

Če je to res, take poteze ne razumem. Korelič je iz okvira uspešne in odgovorne gospodarske politike. Postavi se vprašanje, kaj sploh hočejo, saj je jasno, da ima Popovič zelo veliko podporo. Ko greš na volitve, se moraš obnašati kot košarkarski ali nogometni trener. Iz igralcev, ki so na razpolago, sestaviti najboljšo ekipo.

In paziti, da se ne spreš z najboljšim igralcem.

Če to narediš, si preprosto nerazsoden.

Videti je, da bo LDS ostala na teh lokalnih volitvah brez županov v velikih mestih. Proti Jankoviću bo težko, proti Popoviču v Kopru tudi, v Celju so Šroti, v Mariboru ...

Na tej ravni bi se odrekel napovedovanju in bojaznim. Kandidati še niso postavljeni, tudi ne vemo, kaj se še lahko zgodi v mesecu in pol. Lahko pa rečem, da če bi se uresničil scenarij, da bi LDS na tak ali drugačen način izginila iz urbanih občin, bi bil to hud udarec. Danes, če že nimamo županov v urbanih občinah, imamo tam praviloma najmočnejše svetniške skupine.

Zlobni jeziki pravijo, da polovica stranke čaka prav tak izid, saj vas po volitvah čaka programski kongres, ki se lahko spremeni v volilnega ...

Zato pa so zlobni jeziki, ali ne?