"Tragedija je, da eden od delničarjev, ki kupi Mercator v dogovoru z državo, nadaljuje z gonjo proti meni v dogovoru s pomladnimi strankami in za to najame odvetnika Stojana Zdolška. Ta poskuša dopovedati javnosti, da je šlo za najmanj etično sporno, če ne kar kaznivo dejanje, in o tem morajo Laščani obvestiti meščane Ljubljane." - Zoran Janković

Pričakovati je bilo, da se bo vsa negativna predvolilna kampanja zgrnila na vas. Ste bili veseli izbruha afere Rupar, ki je pozornost javnosti usmerila nanj? Konec koncev vam očitajo veliko manj. Niste pretepali žensk, uživali kokaina, imeli neprijavljenih stanovanj ...

Te afere nisem vesel, je pa res, da sem že, ko sem se odločil kandidirati, vedel, da bo negativna kampanja doletela predvsem mene in bodo risali v javnosti neresnične slike o meni. Čeprav si jih bodo morali izmisliti, ker resnične umazanije o meni ni. Vse zgodbe, ki smo jim priča te dni, so stare in se zgolj ponavljajo, avtorji teh podtikanj pa delajo največjo škodo prav samim sebi. Recimo SDS, ki po elektronski pošti pošilja okoli pisma z negativno vsebino o meni.

Kdo je avtor teh e-pisem?

Neki Grošel, zaposlen pri Slovenskih železnicah, predsednik nadzornega sveta Adrie in član SDS. Sam ga nisem še nikoli videl. Priznal je, da ta pisma pošilja naokrog, pravi pa, da ni avtor pisem, dobil jih je od prijatelja. Takšne akcije imajo zelo kratko življenjsko dobo.

Kaj pa mislite o objavi Mercatorjevega revizijskega poročila?

Najbolj moralno sporno je, da nedokončano poročilo, ki je šele podlaga za pogovor z upravo, pride v javnost zaradi potreb pomladnih strank, ki jih moti ne samo moja velika prednost, ampak tudi rast podpore moji listi. To je skrajno neposlovno in gre za vprašanje odgovornosti vseh oseb, ki so ta osnutek dobile, tako v upravi kot v nadzornem svetu. Če pa je poročilo v javnost dal revizor, potem je z njegovo kredibilnostjo na tem občutljivem področju konec.

Vsebina poročila pokaže, da je politični konstrukt in da nima nobene prave vsebinske osnove. To so posli, ki smo jih delali z vsemi enako po Mercatorjevih standardih in v korist Mercatorja. Tragedija je, da eden od delničarjev, ki kupi Mercator v dogovoru z državo, nadaljuje z gonjo proti meni v dogovoru s pomladnimi strankami in za to najame odvetnika Stojana Zdolška. Ta poskuša dopovedati javnosti, da je šlo za najmanj etično sporno, če ne kar kaznivo dejanje, in o tem morajo Laščani obvestiti meščane Ljubljane. Pri tem je že skoraj groteskno, da je bil Stojan Zdolšek v mojem času osem let odvetnik Mercatorja, moj osebni odvetnik in več kot deset let odvetnik Electe. Do včeraj očitno glede te povezave ni imel nobenih pripomb.

Pri raziskavah javnega mnenja se afere za zdaj ne poznajo.

Raziskave so kot parfum, lepo diši, ne smeš pa ga piti. Kljub vsemu njihovemu trudu mi rating raste. Ljudje, ki producirajo afere, podcenjujejo Ljubljančane, imajo jih za tepce, pa to niso. Mojih referenc pač ni mogoče odvzeti za nazaj, vseh osem let v Mercatorju so iskali razne nepravilnosti, a jih niso našli. Ali bodo zanikali, da je Mercator po uradnih podatkih v mojem času od 15-odstotnega tržnega deleža prišel do 50-odstotnega? Ali bodo zanikali, da je vrednost delnic v mojem času zrasla s 3850 SIT na 42.000 SIT. V času, ko sem prišel na mesto predsednika uprave Mercatorja, je bilo to 66. podjetje po ugledu pri nas, ko sem odšel pa - kot edino trgovsko podjetje na svetu - je zasedalo prvo mesto. Dobil sem enajst nagrad za svoje delo, zadnjo za najdirektorja po izbiri novinarjev in direktorjev celo letos, ko pol leta nisem bil več predsednik uprave. Vse to je rezultat odlične ekipe in najboljših sodelavcev.

Arhar prijazno obiskuje vrtce, Janković se ukvarja z novo afero. In ko Arharja vprašajo, kaj misli o Jankovićevih aferah, odgovori, da o tem nič ne ve. Kaj vi mislite, ali Arhar ve, da mu skušajo pomagati z aferami?

Povedal sem mu že, da bi rad, da na soočenjih nastopava drug do drugega korektno in da mu mi ne bomo ničesar podtikali, ker se ukvarjamo le s programom in projekti. Tako je bilo že v času Mercatorja in tako bo tudi sedaj. Takrat mi je odgovoril, da o negativni kampanji zoper mene ne ve nič. Kako lahko nič ne ve, če je odgovoren za svoje ljudi? Tudi jaz odgovarjam za delo svojih ljudi. In vsi ti iz Arharjevega štaba - in ni jih malo, ki grdo pišejo o meni - me še enkrat v življenju niso srečali, še nikoli niso govorili z menoj.

Ste se na negativno kampanjo posebej pripravljali, saj ste nekako postali simbol teh volitev, zato takšni kampanji ne morete uiti?

Vsem, ki so z menoj še iz časov Mercatorja, pa tudi svojim novim sodelavcem pri volilni kampanji sem povedal, da ostajam tak kot sem - da se ne bom spreminjal. Če bo to ljudem všeč, prav, če ne, pa tudi prav. Na negativno kampanjo se posebej nismo pripravljali, kot se nikoli nisem, ker nimam kaj skrivati.

Računate na zmago v prvem krogu? In če ne, s kom bi se najraje pomerili v drugem krogu?

Vseeno mi je, s kom bom v drugem krogu, če ta seveda bo. Prepričan sem namreč, da v Ljubljani in v drugih mestih ljudje volijo posameznike in ne strank, kar je v zadnjih letih sprememba miselnosti. Bojan Šrot v Celju ne bo izvoljen zato, ker kandidira na listi SLS, prav tako volijo Popoviča v Kopru.

Kako boste prepričali mestni svet, predvsem opozicijo, da vam ne bo nagajala?

Nekaj časa me je mučilo, kako bom komuniciral z mestnim svetom, ker gre za tipične blokade, eni krivijo druge, da ni nič narejeno. V Ljubljani bom zmagal iz treh razlogov, zaradi dobrega in preciznega programa, zaradi svoje liste in zaradi referenc iz preteklosti. In mestni svetniki bodo morali sprejeti stališče, da so Ljubljančani z mojo izvolitvijo sprejeli moj program, to pomeni, da bo treba doseči sožitje za realizacijo programa. Pričakujem spremembo filozofije v smeri, da smo vsi zaslužni za narejeno, vsi. Po drugi strani pa ne verjamem, da lahko svetniki zanikajo recimo 80 tisoč ljudi, ki izvolijo župana.

To se zdi naivno, še posebej, če vemo, koliko ljudi so zanikali po državnozborskih volitvah, katerih izid je bil zelo tesen. Enako je bilo pri medijskem zakonu, kjer je bil izid skoraj izenačen ...

Razlika je v tem, da jaz ne bom opozicija, pač pa bom na volitvah zmagal, in tega ni moč zanikati. Oni so recimo tudi dobili državnozborske volitve, sicer z malenkostjo, a kljub temu.

O mestnem svetu imate nekako idealistično predstavo, to je vendarle politično telo. Kaj če vas svet ne sprejme, zakaj bi ljudje, ki vas želijo rušiti na vse mogoče načine, vam pripravljajo afero za afero, v mestnem svetu sodelovali z vami? Pri Mercatorju ste že prepričali delavce, da ste eno, da delate vsi za isto stvar, kako pa boste to storili z mestnimi svetniki?

To že v Mercatorju ni bilo lahko, nekateri ljudje so bili namreč pet let pred tem celo v vojni na različnih straneh, recimo šef varnosti v Splitu in šef varnosti v Beogradu. Kasneje sta bila na skupnem dopustu in sta se pogovarjala. Ključen problem Ljubljane je, da nima razvojne vizije, da nima urbanističnega načrta, saj je ujetnica nepremičninskih lobijev.

Zakaj teh gradbeniško-nepremičninskih lobijev do sedaj nikomur ni uspelo razbiti, jih spraviti pod nadzor?

Ker moraš to znati izpeljati, moraš biti boljši od njih in moraš biti finančno in tudi politično neodvisen.

Torej vas lobiji ne bodo mogli podkupiti, je ni zadosti visoke podkupnine?

Ne, ni je. Nimam teh potreb, za tek po Golovcu pa še za poroko svojega drugega sina imam zadosti denarja. Prav tako ne igram golfa, nimam jahte, imam hišo, staro petnajst let, ki je v adaptaciji, in dober, tri leta star avto.

Ampak kot je videti, človek nikoli nima dovolj denarja. Nikogar ne poznamo, ki bi se ustavil. Poglejte Berlusconija. Tudi on je rekel, da je nepodkupljiv zato, ker ima dovolj denarja ...

Bom povedal še enkrat - v življenju nimam potreb in zato dejansko nisem podkupljiv. Ko sem se odločil za kandidaturo, sem točno vedel, v kaj grem - in tudi, zakaj: ker znam voditi to mesto, da bo lepše, bolj urejeno, prijaznejše. Ni ga denarja, ki bi se primerjal s takim izzivom - in z občutkom, da si izpolnil pričakovanja.

Na eni strani so Socialni demokrati s svojo kandidatko, na drugi LDS s svojim kandidatom, na tretji pa združena ljubljanska desnica z Arharjem in potem ste tu vi s svojo listo. V prvem krogu morda to ni realno, v drugem krogu pa se je treba dogovarjati tudi s strankami.

Še vedno sem prepričan, da kljub strankarski delitvi strankarska disciplina vendarle ni tako močna, kot mnogi mislijo. Glasovanje je tajno, politiki in ljudje se bodo odločali po svoje. Z nikomer se ne bom vnaprej dogovarjal, zakaj bi to pravzaprav moral storiti? Že na začetku so mi predlagali, da bi kandidiral brez liste ... Vprašam vas, kdo pa je do sedaj vodil Ljubljano, župan ali liste? Zadnjič je na nekem soočenju Franček Rudolf pohvalil delo županje in dodal, da bi imel sicer precej za pokritizirati, vendar ne bo, ker mu je tako naročila stranka. Pri njih enostavno predsednik stranke pove, kako se glasuje, in to je to. Ne razumem dileme, ali bo Ljubljana od levih ali od desnih.

Seveda je dilema, vsi vemo, da Ljubljana potrebuje garažno hišo, o tem je konsenz, ni pa vseeno, kdo jo bo postavil, recimo levi začnejo nasprotovati gradnji v trenutku, ko desni začnejo graditi, to je demokratični proces ...

Meni je recimo vseeno, kdo je lastnik garažne hiše, ali levi ali desni, pod enim pogojem, da bo cena fiksna, maksimirana. In ko bo v razpisnih pogojih pisalo, da iščemo koncesionarja, partnerja, bo tudi pisalo, da bo cena ene ure en evro, in stvar je končana.

Kakšna bo kapaciteta bodoče garažne hiše v parku Zvezda?

Obe garažni hiši bosta skupaj lahko sprejeli približno 4000 avtomobilov. Zdaj ima mesto na ploščadi Kongresnega trga kapaciteto 500 avtomobilov.

Vsaka politika ima svojo biblijo. Katere zapovedi bodo pri vas temeljne, o čem se pri vas ne bo mogoče pogajati?

Če bi bilo kaj slabega za Ljubljano, se ne bi pogajal. Razen mestne negovalne bolnišnice je večina mojih projektov že znanih, vendar neizpeljanih. Zame je najpomembnejša zapoved, da se stvari iz programa dejansko izpeljejo do konca, če tega ni, potem nisem pravi za župansko mesto.

Kateri vaš projekt bo najpomembnejši, katerega bi torej posebej poudarili?

Zadnjega, finalnega - ker bo pomenil, da so vsi drugi končani. Točneje, promenada od Tivolija do Ljubljanskega gradu. To je motiv, ali lahko ostaneš zapisan kot nekdo, ki je v Ljubljani nekaj naredil, ali ne. Očitajo mi, da so nekateri projekti neuresničljivi, ampak saj gre za že znane projekte. Ljudje me bodo pomnili po izpeljanih projektih ali pa me ne bodo pomnili.

Po programu sodeč bo projekt stadion izpeljan pred projektom džamija. Kaj pa drugi projekti?

Stadion bo zgrajen leta 2008, za džamijo bodo zemljišča prodana leta 2007, potem pa je odvisno od njih samih. Kino Šiška bo končan leta 2007, Tržnica in garažna hiša 2008 in tako naprej.

Ste ob kandidaturi pričakovali, da vas bo levica podprla, vsaj glede na razmere v Sloveniji, glede na premoč desnice?

Od vodstva strank nisem pričakoval podpore, ker pravzaprav sploh ne vem, koga bolj motim, levico ali desnico, vsaka ima pač svoje cilje. LDS se je odločila za svojega kandidata, SD pa jasno podpira županjo.

Če se v drugem krogu znajdeta vi in Danica Simšič, koga bo po vašem podprla združena desnica?

Zagotovo ne mene, a resnično se s tem ne ukvarjam, vseeno mi je, kaj drugi razmišljajo, ponavljam, nisem politik. In če se teoretično v mestnem svetu večina strank ali celo vse stranke združijo proti meni, potem bodo potrebne nove volitve, ker tako ni mogoče opravljati dela. Glejte, idealno situacijo je imela recimo levica s podpisom koalicijske pogodbe med SD in LDS, imeli so 23 svetnikov. Potem pa je ena stranka razpadla in sledil je razpad sistema v Ljubljani. Tudi ne razumem, zakaj je treba za potniški center, ki je res prepotreben projekt, sedeti v svetu do pol dveh zjutraj. Če se s projektom ukvarjaš že šest mesecev in se to kljub temu zgodi, je nekaj narobe.

Kako ste sestavili svojo listo?

Predvsem sem iskal stroko na vsakem področju in med iskanjem sem se zavedel, da velika večina ljudi, s katerimi sem prej sodeloval, nikoli ni delovala v politiki. Zato sem se odločil, da jih vzamem še pet iz mestnega sveta, iz frakcije LDS. Vzel bi še koga, če bi prišel k meni in bi se lahko dogovorila oziroma bi sprejel moj program, pa drugih ni bilo.

Pa niso ti svetniki že preveč kontaminirani in imajo recimo nekatere svoje male igre?

Pri meni tega ne bo, o tem sem trdno prepričan. Bil bi zadovoljen, če bi lista dosegla dvajset odstotkov na volitvah. Na vrhu so Jadranka Dakič, Aleš Čerin, oba iz Mercatorja, urbanist Janez Koželj, rokometna trenerka Marta Bon, Jani Moderndorfer, Roman Jakič, Dunja Piškur, Bogomir Gorenšek.

V zadnjih letih so se izvajali pritiski za gradnjo stadiona, zdaj pa je vprašanje, ali stadion sploh še potrebujemo, reprezentanca je slaba, Olimpije sploh ni več, nihče ne hodi na tekme ... Zakaj sploh potrebujemo stadion?

Vem, da se bo zlata generacija v nogometu težko ponovila. Vendar je pri vsaki taki zgodbi ključen trener, je kot direktor, vodja. Igralce mora dobro organizirati, motivirati in iz njih potegniti najboljše, in tak je Srečko Katanec. Tudi ne verjamem, da bo Slovenija kdaj imela nogometni klub, ki bo lahko redno igral v ligi prvakov, vendar glavno mesto je glavno mesto in odnos publike je bil čisto drugačen, ko je reprezentanca še igrala v Ljubljani. Želim si, da bi bilo spet tako. V nogometu nikoli ne bomo imeli kandidata za prvaka Evrope na klubski ravni, te možnosti pa so v rokometu, lahko bi bilo tako tudi v košarki. Ko sem bil podpredsednik Olimpije v košarki, je bila to velika čast in veliki ljudje so v vrsti čakali, da bi bili v upravnem odboru Olimpije, to je bila edina športna znamka, ki je imela res strahovito vrednost, dandanes pa se sploh ne ve, kdo je predsednik kluba.

Reprezentanca je v težavah, Srečko Katanec, ki je na vaši listi, je zdaj neverjetno uspešen selektor Makedonije. Ali to, da kandidira pri vas, kaj pomeni?

Katanec verjetno ne bo izvoljen v mestni svet, ker je prenizko na listi, bo pa ostal moj svetovalec za nogomet. Poznate koga boljšega? In prej ali slej bo Srečko spet selektor slovenske reprezentance.

Pravijo, da Janković lahko naredi stadion, ker je kakega že naredil, recimo tistega v Domžalah, a Ljubljana ne potrebuje stadiona, preden ne poskrbi, da bo spet imela resen prvoligaški klub.

V Sloveniji biti klubski prvak v katerem koli športu je zelo enostavno ...

... tudi postati župan ni prav težko, je pa težko v Sloveniji postati premier. Je vaš projekt kandidature za župana Ljubljane lahko zametek tega?

O tem sploh ne razmišljam. Tudi v programu sem letnice k projektom pripisal, ker v ta projekt verjamem. Svojo profesionalno pot do sedaj lahko razdelim na pet obdobij, pet služb, in v vsaki sem bil srečen, zadovoljen, zame je bila služba dopust, tudi ko sem bil še komercialni predstavnik na terenu.

Mislite, da boste v očeh politikov in javnosti, če boste izvoljeni, dojeti kot menedžer ali kot politik?

Upam, da bom pri ljudeh dojet kot dober župan.

Vidimo, da Zbor za republiko ureja Slovenijo, Zbor za Ljubljano hoče urediti Ljubljano ...

Vse, kar se je dogodilo po prevzemu oblasti, po tem, ko so se uredile stvari v parlamentu in vladi in tako naprej, je prevzem medijev in gospodarstva, Mercator, A banka, Triglav ... Vendar kdo sploh še bere medije, če se točno ve, kaj bo v njih pisalo? Peter Jančič me je recimo klical zaradi tistega intervjuja v Sobotni prilogi in sem mu povedal, da sedaj ne more objaviti intervjuja, ker sem ga dal Dnevniku, lahko pa se dobimo čez teden ali štirinajst dni. No, potem sva se res dobila na kavi in sem mu povedal, da je vseeno, kaj piše, ker se že vnaprej ve, kakšen bo zaključek, in to je nesmiselno. Tudi za nacionalko sem že zavrnil vse nastope, razen tistih v živo. Kar pa se tiče gospodarstva, je menjati vodjo katerekoli ustanove brez razloga tragedija, vsi odstopi iz "osebnih razlogov" so bili izsiljeni in nepotrebni. Podjetje, ki ima dobre rezultate, ne more menjati direktorja.

Kaj ste hoteli reči za A banko?

Tisti večer sem klical Aljošo Tomaža, pa si nisva posebej blizu, pač korektna kolega, in ga vprašal, zakaj odstopa, naj raje počaka, da ga zamenjajo. Pa mi je odgovoril, da ko so na prvo, ustanovno sejo nadzornega sveta prišli novi nadzorniki, so šli v napačnem nadstropju ven, v restavracijo, saj niso vedeli, kje je sejna soba. Ko so jo našli, mu je predsednik nadzornega sveta rekel, naj odstopi, drugače mu bodo že kaj našli, da ga bodo zamenjali. Pri meni je bilo nekoliko drugače, k meni je prišel Gorazd Čuk in sem že vnaprej vedel, kaj se bo zgodilo. Niso mi ponudili, naj odstopim iz osebnih razlogov, ker so vedeli, da bi se jim samo smejal. Dejali so mi: "To pa to pa to ti damo - pa pojdi!" In sem vprašal: "Kaj pa uprava?" "Ne, za upravo nimamo mandata," je sledil odgovor. "Potem pa ne boste imeli ustanovne seje, še za upravo želim enake pogoje," sem jim rekel - in smo se tudi dogovorili.

Imamo pa še večje tragedije: recimo to, da minister za gospodarstvo, ki predstavlja 30 odstotkov lastnine Mlinotesta, obišče potencialnega kupca in mu reče, da so v podjetju, ki ga kupuje, kapacitete zasedene zgolj 20-odstotno, in to potem minister izjavi še za časopis. Tako postavlja podjetje, katerega lastnik je, v slabo pozicijo. To je tako, kot bi jaz prodajal svojo hišo in bi rekel, dobro, saj je dobra hiša, ampak imamo probleme, ker imamo podgane pa greznica ni urejena in smrdi. Kako naj potem zahtevam resen denar za hišo?! Minister pa celo govori nekaj, kar ni res, z le 20 odstotki kapacitet ne more nihče poslovati na dolgi rok. In takih zgodb je v zadnjem času veliko preveč.

Govorite o Jurkovičevem odstopu s položaja direktorja Slovenskih železnic?

Tisti, ki so nastavili človeka brez izkušenj na tako pomembno delovno mesto, naj tudi prevzamejo odgovornost za izgubljeni dve leti. Zanimivo, da meni, menedžerju z največ prejetimi nagradami, tega niso ponudili.

Kako ste izbrali ekipo, ki za vas vodi propagando, katere del so tudi Igor Arih, Stojan Pelko, Magnifico?

Dva od tistih, ki so me poskušali nagovoriti za kandidaturo že precej pred časom, sta bila tudi Arih in Magnifico. Naj kandidiram, ker želim dobro Ljubljani, tako kot onadva. No, takrat še nisem privolil, sem pa tako spoznal Ariha, s katerim prej še nikoli nisem delal. Ko sem se odločil, sem želel poleg sebe imeti še Jadranko Dakič in Aleša Čerina in oba sta prostovoljca, to delata iz svoje dobre volje in v svojem prostem času ... Potem sem iskal še ljudi, ki se spoznajo na mestni svet, tako je prišel Jani Moderndorfer in še štirje iz frakcije LDS ... Potem sem iskal ljudi za področja, ki so bila nepokrita, Arih pa je pripeljal Stojana Pelka. Poleg tega sem si, drugače od drugih županskih kandidatov, želel še strokovni svet, ki bi kot neformalni organ preverjal program in bo z mano ostal še naprej in nadziral izvedbo programa.

Kakšen tretma bo imel v Ljubljani Tuš, če boste vi župan? Bo lahko gradil Multipleks in kje?

Seveda bo lahko, vendar se s tem, kje bo gradil, ne ukvarjam. To bodo vodili strokovnjaki, zato imam v ekipi profesorja Koželja. Namreč, zdaj je narobe predvsem to, da je nekdo prišel v Ljubljano, se odločil za lokacijo in potem začel lobirati in je zlobiral mestni svet, da mu je dodelil lokacijo. Zdaj bo drugače, mesto bo določilo, kje in kaj se bo gradilo, potem pa naj gradi kdorkoli in za to mu ne bo treba plačati nobenemu lobistu. Ne zanima me, kdo bo gradil, dokler bo gradil v okviru zastavljene vizije mesta.

Kako se loči mesto dvajsetega stoletja od mesta enaindvajsetega stoletja? Promenada ni ravno projekt enaindvajsetega stoletja.

Zame je enaindvajseto stoletje mešanica devetnajstega stoletja in vrhunskega razvoja. Promenada namreč ni le sprehajalna pot od Tivolija do gradu, v mesto bo vrnila življenje. In kritiki dogajanja v središču mesta morajo dojeti, da ima življenje tam tudi nekatere negativne posledice, ker mesto mora živeti. Tržnica, recimo, pa Mestni trg sta v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne povsem prazna. Zakaj? Moj ideal podobe in funkcioniranja mesta je Barcelona.

Zakaj ravno Barcelona? Kje vidite povezavo?

Je dokaz, kako se da z jasno vizijo in odprtostjo - pa seveda z ogromnim trudom, ki je pripeljal kapital v javno-zasebna partnerstva - posodobiti mesto, ga narediti za eno od najprivlačnejših evropskih mest, ki pa je ohranilo svoj stari šarm. Tako vidim tudi Ljubljano: z vsem, kar nam je v njej všeč, a z novim razvojnim zagonom. Povezava je ravno v kombinaciji, kako ohraniti staro mestno jedro in hkrati razvijati novo, sodobno mesto. Vzpostaviti je treba sožitje obeh delov mesta.