"Nikoli ne reci nikoli, je rekel James Bond ... Naša stranka ima hrbtenico in nam je nihče ne bo zlomil. Ni me strah konfliktov, dolga leta sem se ukvarjal z alpinizmom in všeč mi je adrenalin." - Bojan Šrot, predsednik SLS

Janez Janša je na novinarski konferenci dejal, da nekatere stranke v koaliciji "sedijo na dveh stolih". Uporabil je prispodobo, ki je bila že večkrat izrečena v zvezi z vašo stranko. Ali spet sedite na dveh stolih?

Predsednik vlade točno pozna načelna stališča SLS glede privatizacije državnega premoženja, ki jih ni stranka nikoli spremenila. Zato sem prepričan, da ta očitek ni mogel leteti na SLS. Za SLS lahko rečem, da trdno sedi zgolj na enem stolu, čeprav je res, da so nam v preteklosti že očitali sedenje na dveh stolih. Takšni očitki so bili neupravičeni. Leta 2000 je SLS zapustila vladno koalicijo zato, ker se je v Sloveniji oblikovala nova politična slika, ker so se tedanji opozicijski krščanski demokrati združili s SLS v novo stranko; zato bi težko imeli nekaj poslancev v vladi, nekaj pa v opoziciji. Štiri leta kasneje smo, čeprav smo bili vladna stranka, podprli interpelacijo zoper tedanjega ministra za notranje zadeve Rada Bohinca, ker je po našem mnenju neupravičeno začel izdajati individualne odločbe izbrisanim. Tedaj nas je premier Tone Rop izključil iz koalicije.

To je zgodovina. Janša je imel verjetno v mislih sedanja trenja znotraj koalicije. Alojz Sok iz NSi je pred tedni zaradi vaše izjave o nacionalnem interesu dejal, "da pač njegova stranka ni več vladna stranka, ampak opozicijska".

Različni pogledi so bili tudi ob nastajanju te koalicije. Že takrat je SLS vztrajala, da država ne sme prodajati vitalnih delov slovenskega gospodarstva. In če je naša stranka po čem znana, je po tem, da vseskozi zagovarja tezo, da ni treba razprodati Slovenije. Tudi številne evropske države imajo marsikaj v državni lasti, pa so to vseeno zelo uspešna, velika podjetja. Sam se ne strinjam s tezo, ki jo širijo nekateri posamezniki, da sta država ali občina slab gospodar. Država in občina slabo gospodarita le, kadar na ključne vodstvene položaje imenujeta in postavljata nesposobne, nestrokovne in poslušne kadre.

V koalicijski pogodbi je zapisan umik države iz gospodarstva, omenjena je tudi odprodaja državnega deleža Telekoma.

Tam je zapisan postopen umik države iz gospodarstva in tudi, da bo na področjih, kjer ima podjetje monopol, vladna koalicija izpolnila ustrezne konkurenčne pogoje in se šele kasneje odločala o prodaji.

Zakaj se ne strinjate s prodajo Telekoma?

Kolikor sem obveščen, sta obe ponudbi, ki sta ostali v igri, takšni, da ju strokovna komisija pač ne bi smela označiti za ustrezni. Če pa povem zase in za SLS, je tako, da smo izgubili zaupanje v "strokovnjake" in njihovo strokovnost. Razlog? Prodaja Nove kreditne banke Maribor. Pokazalo se je, da je bila napačno ocenjena vrednost delnice, da so delnice prodajali finančnim skladom, za katere se je zatrjevalo, da bodo dolgoročni vlagatelji, a so lastniški delež z velikim dobičkom prodali po tednu dni. Hkrati so bile delnice prodane tujim finančnim družbam iz davčnih oaz. Pokazalo se je, da so slovenski državljani in pravne osebe pokazali veliko zanimanje, država bi lahko tako rekoč celoten paket prodala državljanom in slovenskim pravnim osebam, od katerih so nekatere ponudile precej višjo ceno za delnico. Popolnoma nelogično je bilo, da je država rekla ne, ne bomo sprejeli ponudbe 34 evrov za delnico od domače pravne osebe, ki v tej državi plačuje davke, delnico bomo raje prodali po 27 evrov na Bahame.

Je bila potem prodaja NKBM napaka? Vlada je omogočila kapitalski donos množici državljanov.

Močno podpiram prodajo državljanom. Če se prav razumemo, sem vedno zagovarjal, da bi celoten delež morali prodati državljanom. Jasno pa je treba poudariti, da s tem vlada ni pomagala socialno najšibkejšim; to ni bil ukrep za odpravo socialnih razlik, prav nasprotno. Vprašanje množice, ki je eksistenčno ogrožena, še vedno ostaja nerešeno in ga bo morala ta in naslednje vlade reševati z vso resnostjo. Socialno najšibkejši nimajo za plačilo položnic, kaj šele, da bi kupili delnice za 50.000 evrov.

Je bil oškodovan državni proračun?

Pogovarjamo se o tem, kje bo država našla 80 ali 100 milijonov evrov za povečanje socialnih transferjev, ki naj bi ljudem pomagali pri premagovanju težav zaradi rasti cen ob inflaciji. Sprašujem se, kje bi država našla dovolj denarja, da bi starše razbremenila plačevanja vrtcev, a v proračunu za to ni dovolj denarja. Nekaj teh sredstev bi lahko država gotovi pridobila, če bi bolje prodala mariborsko banko.

Način prodaje NKBM je bil sprejet v vladi.

Verjeli smo v strokovnost ekipe, ki je pripravila pogoje prodaje. Naši ministri, ki so pristojni za okolje, lokalno samoupravo in promet, res niso imeli razlogov, da bi dvomili o strokovnosti predlagane prodaje. Čeprav se je, kar je tudi zelo nenavadno in neodgovorno, o tej potezi odločalo na dopisni seji vlade. Ne vem, kako je lahko finančni minister Andrej Bajuk dejal, da se mu zdi največji uspeh minulega leta prodaja NKBM. Poglejte, recimo, kaj se je zgodilo s prodajo Slovenske industrije jekla. SIJ danes posluje zelo dobro in novi lastnik bo z dobičkom od proizvodnje stroške kupnine pokril v nekaj letih. Še večji paradoks je, da so si kupci denar sposodili v švicarskih bankah, Slovenija pa danes sprejema zakone, ki kreditiranje podobnih lastniških sprememb slovenskim državljanom prepovedujejo.

Borut Pahor pravi, da ne bo zamenjal ljudi - če bo seveda vodil vlado -, ki so bili imenovani politično, da ne bo ponovil "kadrovskega cunamija" te vlade.

Mislim, da je ta vlada bistveno manj politično imenovala, kot so prejšnje. In vsaka naslednja bo še manj. Slovenija pač postaja vedno bolj zrela demokracija. Sam pa imam o teh imenovanjih svoje mnenje. Ko se v Washingtonu zamenja predsednik, čez noč ostane brez službe skoraj 200.000 ljudi. In to ne v gospodarskih družbah, te niso in ne smejo biti vezane na mandat neke politike, menjave potekajo v javni administraciji. Težko je namreč prevzeti odgovornost za sestavo vlade in vodenje države, če si izvoljena politična opcija ne more postaviti ekipe, ki bi ji zaupala. Prav tako ne verjamem, da bi Borut Pahor, če bi na naslednjih volitvah zmagal in postal predsednik vlade, delal z istimi kadri, kot dela vlada danes.

Nekaj so kabinetna imenovanja, nekaj pa strokovnjaki v javni upravi. Tudi na položaju župana Celja ne morete zamenjati kar vseh ljudi, ki delajo na občini.

V politiki je podobno kot v športnem klubu. Ni nujno, da je nekdo, ki ga zamenjaš, slab. A če med različnimi posamezniki ni dobre delovne sinergije in motivacije, je bolje, da se zaradi tega kdo tudi zamenja. Pa naj bodo še tako zelo vrhunski igralci. Vsi, ki so imenovani na takšne funkcije, bi se morali zavedati, da jih je tja postavila politika in da bodo ob svojem slabem delu ali pa ob slabem delu politike, ki jih je imenovala, izgubili službo.

Ali Slovenija potrebuje velike reforme, kakršne je napovedovala vlada Janeza Janše, a so bile potem zaradi različnih razlogov, tudi zaradi svoje vsebine, umaknjene? Če že omenjava Boruta Pahorja, jih sam, sicer previdno, že nakazuje.

Slovenija ne potrebuje nikakršnih drastičnih reform. Slovenija je uspešna država. Slovenci smo priden narod. Gospodarski parametri so takšni, da ima vlada v rokah še celo vrsto vzvodov, preden začne državljanom zategovati pasove, kot je bilo slikovito predstavljeno ob napovedanih, a žal neuresničenih reformah. So pa potrebni popravki, ki potekajo vseskozi, a to niso velike reforme. Leva politika ima na davčno politiko oziroma na sistem države gotovo drugačen pogled, kot ga imam sam. Težko pa komentiram njene načrte, ker jih še ne poznam. Pri Borutu Pahorju vsi pogrešamo kakšen konkreten program.

OK, kaj pa ponuja nova SLS, kakšen je recimo vaš pogled na razmerje med socialno državo in kapitalom?

To dvoje se ne izključuje. Tudi kapital ima svojo socialno funkcijo in lastniki kapitala bi se morali tega zavedati. Dober zgled so skandinavske države, kjer je socialna funkcija kapitala zelo dobro poudarjena. Slovenija se je za tržno ekonomijo odločila pred skoraj dvajsetimi leti, sam pa si ne želim kapitalizma južnoameriškega tipa. Država mora ustvariti takšne makroekonomske okvire, kjer bodo možnosti za razvoj gospodarstva dobre in privlačne. Tudi v zadnji koalicijski pogodbi smo zapisali, da bomo v Slovenijo privabili čim več "greenfiled investicij", prišlo pa jih je zelo malo. Če in ko se pri nas pogovarjamo o tujih naložbah, se pogovarjamo samo o prodaji najboljših slovenskih gospodarskih družb. Mogoče je res že prišel čas, da premislimo o tem, da se dvigne minimalna plača. Slovenija ni več "lon arbait paradiž", delovna sila v Sloveniji je večinoma kakovostna, strokovno dobro izobražena. Država bi morala spodbujati razvoj industrije z večjo dodano vrednostjo, ki omogoča višje plače in višjo življenjsko raven. Eden izmed vzvodov, ki pripeljejo do takšnega razvoja, je sprememba davčne politike države.

Davčna politika se je pri nas spremenila tako, da bogatejši plačujejo manj dohodnine, kot so jo plačevali prej.

Ne govorim o dohodnini, govorim o celotni fiskalni politiki. Izbrali smo si sistem tržne ekonomije. Neprimerno se mi zdi ob tem trditi, da so bogati, zato ker so sposobni, lahko le tujci.

Vaša stranka naj bi v kratkem pripravila protiinflacijski program. Ali svojih zamisli, rešitev ne morete uveljaviti znotraj vlade?

Razlag pravih vzrokov za inflacijo je tudi med slovenskimi makroekonomisti več. Zato je dobro, da se sooči več različnih mnenj, da se soočijo različni predlogi in rešitve. SLS se je za to potezo odločila, ko je predsednik vlade javnosti pojasnil, da je vlada po njegovem storila vse, kar je treba storiti proti inflaciji.

Ali ministrstvo za finance ne dela dovolj dobro?

Ministrstvo za finance ima zelo široko delovno področje, tako da ponekod dela boljše, ponekod pa slabše. Odvisno od izbire prioritet. Inflacija pa ni samo odgovornost te vlade, ampak tudi Banke Slovenije ...

... ja in vojne v Iraku, vendar je vlada na inflacijsko grožnjo vseeno odgovorila zelo pozno.

Se strinjam, mogoče smo ta problem vsi skupaj podcenjevali. Problem protiinflacijskih ukrepov pa je tudi v tem, da bodo imeli učinek šele čez šest, sedem mesecev ali celo kasneje. Inflacije ni mogoče ustavi čez noč. Predvolilni čas ni najbolj priljubljen za zmanjševanje javne porabe, kar bi lahko deloma ustavilo inflacijo. Sicer pa tudi prodaja državnega premoženja pomeni dotok denarja v proračun, ki se lahko prelevi v dodatno povpraševanje, to pa posledično generira dodatno inflacijo ...

Ali ni pravi paradoks te vlade, da ima na eni strani zelo visoko gospodarsko rast, na drugi pa visoko inflacijo?

Seveda je. Sam mislim, da bi morala država v dobrih gospodarskih razmerah očitneje zmanjševati javno porabo. Pravzaprav sem pričakoval, da bo proračunski presežek večji, kot je. Nekateri pravijo, da bi moral biti celo 500 in še več milijonov evrov, ne pa dobrih 30, kot je danes. Vlada je napovedala rebalans proračuna.

Če bo država, kot je napovedal Janša, vzela vojski, veliko političnih točk ne bo izgubila.

Po mojem bi moral biti rebalans proračuna še radikalnejši. Nekaj je volilna kampanja, nekaj drugega pa državotvorno vedenje. Če inflacije ne bomo znali ukrotiti, bodo posledice vidne še nekaj let.

Zadnja leta se v Sloveniji povečuje ekonomsko razslojevanje. Kolikšna je odgovornost politike za večanje razlik med revnimi in bogatimi?

Če je kdo pred petnajstimi leti v Sloveniji mislil, da bomo vsi iz certifikatov naredili dober posel, se je očitno zmotil. Zmotili so se tudi tisti, ki so mislili, da bo Slovenija postala drugačna država, kot so naše sosede, kjer je nekaj odstotkov posameznikov lastnikov večine kapitala. A denar ni nikoli jamstvo za srečo, bogati ljudje niso nujno srečni ljudje, najbolje živi srednji sloj. Slovenija še vedno ni zelo razslojena država, nimamo bogatih, ograjenih sosesk, kjer živi ekonomska elita. Pri nas marsikdo, ki je premožen, sploh ne štrli iz povprečja ...

Obstajajo pa tajkuni ...

Pravijo, da obstajajo, jaz jih še nisem videl. V Sloveniji je s tajkuni tako kot z jetiji. Nekateri so trdno prepričani, da obstajajo, ampak nihče jih še ni našel. Skrajni čas je, da predsednik vlade našteje, kdo so tajkuni.

Kako razumete napad politike na tajkune?

Ta poimenovanja me vedno spravijo v smeh. Nekdo je čez noč našel slovenske tajkune. Sam sem bil presenečen, iskal sem jih v slovarju slovenskega knjižnega jezika, a jih nisem našel. Najbližja beseda je tajfun, a ta beseda bi najbolje opredelila način ravnanja nekoga drugega. Če nekdo v Sloveniji kriminalizira neki sloj menedžerjev, je to neodgovorno. Govoriti, da se bo vlada bojevala proti tem ljudem, je napačno. Vlada nima te pristojnosti, vlada je izvršilna veja oblasti. In če je kdo obogatel s kriminalnimi dejanji, imamo v tej državi vzpostavljene institucije odkrivanja, pregona, kaznovanja kriminalnih dejanj. To je prava pot, ne pa populistični nastopi, ki ožigosajo kar vse posameznike. Niti v socializmu se ni dogajalo, da bi kdo tako napadal uspešne direktorje.

Je vaš brat Boško Šrot, direktor Pivovarne Laško, tajkun?

Kako naj vem, če ne vem, kakšni so znaki, po katerih prepoznaš tajkuna.

Kaj pa Pivovarna Laško?

Mogoče so tajkuni tisti delničarji, deset tisoč jih je, ki jih ima Pivovarna Laško. Pravijo, recimo, Boško Šrot in Igor Bavčar sta kupila Mercator. To preprosto ni res. Pivovarna Laško in Istrabenz sta kupila Mercator. In Boško Šrot je v Pivovarni Laško predsednik uprave, ima nekaj delnic, pomemben delež pa ima v tem podjetju tudi država. Enako kot v Istrabenzu. Sicer pa vem, kako živi moj brat. Morda je za slovenske razmere razmeroma premožen, ampak še vedno med dopustom hodi kampirat. Če je moj brat tajkun, potem slovenski tajkuni kampirajo na Hrvaškem.

Se bo premieru splačal spopad s Pivovarno Laško?

Predsednik vlade se ne bi smel spuščati v spor z gospodarsko družbo. Zato tudi ni nobene potrebe. V Slovenji že dolgo govorimo, da se politika ne bi smela vmešavati v gospodarstvo in nasprotno. In oboji bi te zaveze morali spoštovati. Je pa zanimivo, da je ravno v tej t. i. tajkunski družbi povprečna plača kar 1800 evrov. Menite, da bodo zadovoljni zaposleni podprli predsednika vlade pri spopadu?!

Je kaj resnice v govoricah, da se štajerski lobi organizira proti vladi?

O tem nič ne vem. Štajerska je velika, tudi Maribor je na Štajerskem ... haha ...

Župan Maribora, sicer član vaš stranke France Kangler, je že nekajkrat kritiziral vlado.

Ne vem, kaj je narobe s kritiko, dobro je, da kritike obstajajo, da obstaja refleksija. Ko sem vstopil v politiko, sem zelo kmalu prebral Machiavellijevo knjigo Vladar. Pri vsakem, ki opravlja vodilno funkcijo, se lahko hitro pojavijo pasti, v katere se ujame. Obda se z dvorom, ki si ga ne upa kritizirati, in vladar izgubi občutek za resničnost in napake, ki jih dela.

Je bila recimo vaša napaka, da ste v svojo pisarno povabili del poslanske skupine SNS, ki se je razšla z Zmagom Jelinčičem?

Tukaj se zamenjuje, kaj je bil vzrok in kaj posledica. Tisti petek in soboto sem bil na Pagu, sploh nisem vedel, da se je kdo sprl na rojstnodnevni zabavi poslanca Zmaga Jelinčiča. V soboto zvečer me je poklical Sašo Peče, ali imam kakšno pisarno v Celju, v kateri bi se dobili njihovi štirje poslanci. Peče je rekel, da bi se dobili na občini, ki jo vsi poznajo, zato sem jim prišel odklenit stavbo. Na sestanku nisem bil navzoč.

Bodo poslanci Lipe kandidirali na vaši kandidatni listi?

O tem se nismo pogovarjali. Saj so tudi sami dejali, da bodo poskušali ponoviti pot, ki jo je prehodila nova stranka Zares.

Nekaj pa vas vseeno druži z Zmagom Jelinčičem - odnos do Hrvaške. Zakaj bi bilo modro, če bi državni zbor sprejel resolucijo o Hrvaški?

SLS že šestnajst let poudarja nujnost rešitve tega vprašanja, Jelinčič pa je Hrvaško odkril šele v zadnjih letih. Včeraj sem gledal njegov nastop na hrvaški televiziji, potem pa sem svojim kolegom na Hrvaškem poslal kar nekaj SMS-jev, da sem jim povedal, da vsi nismo takšni, kot je Jelinčič. Res slabo sem se počutil, ko sem poslušal njegov televizijski nastop. SLS je sicer ves čas poudarjala nujnost sprejetja omenjene resolucije kot neke politične platforme, ki je dobra za izvršilno oblast. Res pa nosi odgovornost za to, da se to vprašanje ni rešilo, predvsem politika. Hrvaška in slovenska.

Ali ni tudi vaša resolucija ena od takšnih potez, ki bi jih lahko na drugi strani razumeli kot nepotrebno zaostrovanje?

Zaostrovanje? Sam bi temu raje rekel konkretiziranje slovenskih stališč. Slovenija nima enotnega mnenja o reševanju nerazčiščenih mejnih vprašanj s Hrvaško. Če bi takšno resolucijo sprejel državni zbor, bi imela neko težo in bi pomenila pravno podlago.

Lahko bi ponovno obujanje resolucije ali pa celo referendum o vstopu Hrvaške v EU, kot ga predlaga Marjan Podobnik, razumeli zgolj kot politiko.

Saj smo politična stranka. Kaj pa naj drugega delamo kot politiko? Seveda se gremo politiko, vsi, Hrvati, Italijani in Slovenci. A ta politika mora najti rešitve in ne verjamem, da bo rešitve poiskal kdo zunaj nje. Recimo sodišče v Haagu. Zamisel o referendumu podpiram kot skrajno rešitev. SLS sicer načelno podpira vstop Hrvaške v EU in upam, da bo čim prej naredila ta korak.

Kakšen je vaš odnos z bratoma Podobnik?

Korekten. Z obema.

Sprašujem zato, ker se pojavljajo teze o tem, da po eri bratov Podobnik prihaja era bratov Šrot.

V naši družini se samo jaz ukvarjam s politiko, brata sta se nekajkrat pošalila, da sem edini tako "neumen", da sem se spustil v politiko.

Kako to, da je SLS v tem mandatu izgubila prepoznavnost?

Že v začetku mandata te vlade sem na eni izmed sej izvršilnega odbora stranke dejal, da bomo znotraj sedanje koalicije delovali lažje, kot smo v času velike LDS, da pa bomo hkrati imeli večje težave z ohranitvijo samostojnosti, prepoznavnosti. Manjše koalicijske stranke so vedno žrtve koalicije, tisti volivci, ki so zadovoljni s politiko vlade, navadno volijo največjo vladno stranko, ker je to jamstvo, da se bo uspešna politika nadaljevala. Čeprav mislim, da je SLS vseeno ohranila kontinuirano politiko. Predvsem s stališči, povezanimi z nacionalnim interesom, ki ga razumemo dosti širše kot zgolj ohranitev vitalnih delov slovenskega gospodarstva v slovenski lasti. Poleg tega tudi z zahtevo po regionalizaciji in zmanjševanju razlik med razvitostjo različnih delov Slovenije.

Ste ravno zaradi sence, ki jo na vas meče velika SDS, začeli "spor" z delom vlade, o katerem sva govorila na začetku intervjuja?

Ponavljam, v SLS nismo spreminjali stališč. Čeprav nam to poskušajo očitati politični tekmeci.

No, včasih šepetate, drugič kričite.

Gre za vprašanje političnega sloga. V SLS ne kričimo in ne udarjamo po mizi. Svoje stališče do ohranitve nacionalnega interesa pa suvereno zagovarjamo že od samega začetka.

Pa mislite, da se vam bo ta konflikt politično splačal?

Nimamo nobenega konflikta.

Nekateri vladni poslanci so javno podvomili, da je vaša stranka še članica koalicije.

Kaj govorijo poslanci, je njihova stvar. Če kdo misli, da delujemo v nasprotju s koalicijsko pogodbo, naj nas povabi na sestanek in se bomo pogovarjali.

Pa ste se z Janšo, odkar ste predsednik stranke, že srečali na štiri oči?

Sem, a ne v zadnjem času.

Sta se pogovarjala o nacionalnem interesu?

Srečala sva se prej, o prodaji Telekoma in NKBM se nisva pogovarjala. A mi smo tudi v koaliciji z LDS zagovarjali enaka stališča. Nasprotovali smo recimo prodaji dela NLB belgijski KBC.

OK, ali deluje ta koalicija normalno?

Kaj škriplje?

Naj ponovim, Janša je dejal, da nekatere stranke sedijo na dveh stolih.

Tudi NSi ima svoje poglede na število pokrajin, pa čeprav se je koalicija uskladila pri številu štirinajst. Potemtakem bi lahko rekel, da tudi NSi sedi na dveh stolih. Saj nismo šli v koalicijo, da bi vsi razmišljali enako. Sicer pa, ali mislite, da naša stranka v koaliciji ni bila nikoli preglasovana? To je normalen del demokracije. Nekatera vprašanja pa se nam zdijo vseeno tako pomembna, da se pri njih ne smeš pustiti preglasovati.

Mislite na ultimat?

Nekatere stvari so pač tako pomembne. Vsaj zame. Nikoli ne bom vodil takšne politike, da bi me čez leta vnuki vprašali, zakaj smo razprodali vse, kar je bilo v Sloveniji uspešnega.

Ne bom vas vprašal, ali boste tudi v tretje zapustili vlado, ker je ne boste ...

Nikoli ne reci nikoli, je rekel James Bond ... Sicer pa o tem ne odločam sam, o tem odločajo organi stranke. Naša stranka ima hrbtenico in nam je nihče ne bo zlomil. Ni me strah konfliktov, dolga leta sem se ukvarjal z alpinizmom in všeč mi je adrenalin. So pa nekatere točke, prek katerih niti stranka niti sam ne bom šel.

Katere točke?

Ni točka G.

Je to točka T kot Telekom, točka ZT kot Zavarovalnica Triglav, točka NI kot nacionalni interes?

Ja. To so pomembna vprašanja. Zadnjič sem nekje rekel, da nobeni vladi ne bomo pustili praznega hleva, a reči bi moral drugače, iz tega hleva želijo pobrati vse dirkalne konje, notri pa pustiti sama stara kljuseta. Enkrat smo že poslušali, da moramo slovenska podjetja prodajati, ker so to standardi Evropske unije. Že takrat smo vedeli, da to ni res. Povsod po Evropi so države pomembne lastnice najpomembnejših gospodarskih družb. Njihovo lastništvo je zelo prepleteno, nekaj ima v rokah država, pa banke, pa druga podjetja, recimo Deutsche Telekom, pa Deutsche Bahn, pa Renault v Franciji, Airbus ... Če sami ne znamo upravljati svojega premoženja, podjetij, denarja, ki ga imamo v pokojninskih skladih, si niti države ne zaslužimo. Logično bi bilo, da bi slovenski Telekom kupil islandskega, ne pa nasprotno, ker je naš večji. In mi ne prodajamo samo Telekoma, v paketu sta še SiOL in Mobitel.

Če boste zagovarjali ta načela, prodaje ne bo.

Nimamo vzvodov, da bi prodajo preprečili.

Imate vzvode političnega pritiska.

Saj ga izvajamo. Imamo tudi skrajni politični ukrep.

Kaj je pravi razlog, da želi del politike prodati podjetja, za katera sami pravite, da bi morala ostati v slovenski lasti?

Ne vem, zakaj bi mi bili Hans, John in kdo drug kot kapitalisti bolj všeč kot Janez. Raje imam domače kapitaliste. Nikoli se ne bom strinjal s tistimi, ki pravijo, vse prodajmo, in to tujcem, ker če bomo prodali domačinom, bodo vse pokupili samo komunisti.

Saj komunistov v Slovenji ni več.

No, pa jim pravijo bivši komunisti, rdeči direktorji, člani Foruma, ne vem, kaj še vse ... Moji pogledi so drugačni. Nekaj časa smo poslušali, kako NLB potrebuje strateškega partnerja, veliko tujo banko, vendar majhna ekonomija ne potrebuje velike banke. Te banke, ki jih imamo, uspešno zagotavljajo bančni servis slovenskemu gospodarstvu in prebivalcem. Nekoč je pač bil interes, da se nekaj proda, in prodalo se je KBC, ki je bolj zavarovalnica kot banka. Malo stvari se zgodi naključno. Kako to, da sta v času predsedovanja Belgije EU v Slovenijo prišla ravno belgijska KBC in Interbrew?

Interbrewu ni uspelo.

Ja, ker so to preprečili "tajkuni" iz Laškega. Danes pa nihče ne misli, da je škoda, da Interbrew ni kupil Pivovarne Union.