Popravni izpit

Takoj po objavi volilnih rezultatov in očitni premoči LDS je postalo jasno, da bodo šolsko ministrstvo v roke ponovno dobili liberalci. Če držijo govorice, da naj bi dr. Slavko Gaber prevzel mesto predsednika državnega zbora, je povsem mogoče, da bo šolsko ministrstvo vodil dr. Pavel Zgaga, predhodnik sedanjega ministra dr. Lovra Šturma. Ob tem se postavlja bistveno vprašanje, kaj bo Zgaga naredil s sklepi, ki jih je v svojem kratkem mandatu sprejel Šturm. Ali če smo bolj natančni, kaj bo naredil s Šturmovim najbolj odmevnim sklepom o odpravi zunanjega preverjanja znanja kot enem od paramentrov za prehod iz osnovne v srednjo šolo. Bo ekipa LDS nov način prehoda pustila pri miru ali ga bo spreminjala? Bo Šturmove sklepe mogoče kar anulirala? Za zdaj ostajajo odprte vse možnosti, še najmanj verjetna pa je ta, da ne bi naredili nič. Gaber se je že v tednu po volitvah sestal z okoli petnajstimi strokovnjaki s področja šolstva. Šlo naj bi za ljudi iz liberalnih krogov, ki so z njim sodelovali že v času priprave Bele knjige in pozneje v času njegovega ministrskega mandata. Za zdaj končnih odgovorov nimajo. Gaber naj bi imel v mislih tri možne rešitve, o katerih pa ne želi govoriti javno.

Kontrarevolucija

Če se bodo odločili za izničenje sklepa, bo to le na videz najlažja in najhitrejša rešitev. Veliko je odvisno od tega, kakšen sklep je Šturm sploh podpisal ob odpravi ekstercev. Če ima luknje, bi bila odprava precej lažja. Ne glede na to pa bodo naleteli na vsaj dve težavi. Najprej na kritičen odziv tistega dela javnosti, ki je prepričan, da je bila odprava zunanjega preverjanja znanja eden največjih in najboljših Šturmovih dosežkov. Poleg tega bi z odpravo sklepa zadeli tudi ob vprašanje zakonske legalnosti ekstercev. Šturm je namreč večkrat javno poudaril, da se mu za odpravo ni bilo težko odločiti, ker o zunanjem preverjanju znanja kot merilu za selekcijo učencev pri vpisu v srednjo šolo ne govori noben zakon. Zakon o gimnazijah - prav v teh, posebej nekaterih, je največja razlika med vpisnimi željami in številom prostih mest - določa le to, da se pri izbiri kandidatov upošteva učni uspeh v zadnjih treh razredih osemletke. V pravilniku o vpisu v gimnazije sicer piše, da v izbirnem postopku sodelujejo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, določene v razpisu za vpis, toda po mnenju vladne službe za zakonodajo, ki ga je podpisal minister Tone Jerovšek, je v "razpisu za vpis dopustno le povzeti zakonska merila, ki so dovolj določna, konkretna in nepogojna, da kot taka ne dopuščajo uvajanja novih obveznosti". K temu je Šturm dodal, da so z začetkom letošnjega šolskega leta prenehali veljati tudi sklepi strokovnega sveta za splošno izobraževanje, kar po njegovem pomeni, da ni nikakršne zakonite podlage za zunanje preverjanje znanja. Za LDS to seveda ni nujno ovira. Z glasovi poslancev ZLSD in nekaterih manjših strank lahko šolsko zakonodajo kadar koli spremeni tako, da legalizira eksterce. Povsem drugo vprašanje pa je, ali je takšen poseg smiseln. Verjetno ne, saj bi se spremembe dogajale med šolskim letom, kar bi LDS težko utemeljila pred javnostjo glede na to, da je Šturmov poseg v točkovni sistem zato, ker je bil izpeljan v mesecu dni po začetku šole, označila za strokovno in moralno sporen. Uvajanje sprememb sredi šolskega leta je delikatno početje, ker učiteljem, učencem in staršem onemogoča pravico do pravočasne informiranosti. Postopek vpisa mora biti znan na začetku šolskega leta, kajti srednje šole nekatere aktivnosti za vpis začenjajo že novembra, ko denimo šolo in postopke vpisa predstavljajo osnovnošolskim svetovalnim delavcem. Poleg tega se v LDS še dobro spominjajo, kako so bili leta 1993 tarče napadov, ker je Gabrova ekipa šele dan pred potekom uradnega roka izdala kataloge za poskusno maturo.

Evolucija

Je torej boljše, če LDS ekipa upošteva nova pravila prehoda, ki jih bo v naslednjih dneh določila Šturmova desetčlanska posvetovalna skupina? Morda. Glavni zadržek pred tovrstno rešitvijo je v pomembnosti zunanjega preverjanja znanja. Zgaga namreč poudarja, da eksternost v osnovni šoli ni potrebna samo zaradi selekcijskih postopkov. Z upadanjem natalitete bodo namreč selekcijski postopki po nekaj letih postali povsem nepotrebni in šole se bodo za učence malodane teple. Lani je bilo že 96 odstotkov vseh učencev sprejetih na želeni srednješolski program, torej so bili zunanje preverjanje znanja dolžni opravljati le še štirje odstotki osmošolcev ali okoli tisoč otrok. Z ustrezno širitvijo srednješolskih kapacitet bi lahko rešili tudi težavo omenjenih štirih odstotkov. Vendar s tem zgodba še ni končana. "Vprašanje eksternosti ni pomembno samo zaradi premalo sedežev v gimnazijah, ampak gre za to, da imamo inštrument, s katerim je mogoče vzpostaviti primerljiv šolski sistem," poudarja Zgaga. Z zunanjim testom, ki je enak za vse učence osmega razreda osnovne šole, se ugotavlja nacionalni standard znanja, ki mora biti uravnotežen, kolikor je to le mogoče. Popolno objektivnost lahko zagotavlja samo eksternost, kajti ocene imajo vedno pridih relativnosti. Mimogrede - prav zaradi tega nova šolska zakonodaja v devetletki uvaja eksterno preverjanje znanja vsaka tri leta osnovne šole. Poleg tega je sistem, ki ga predlagal Šturm in po katerem bi se upošteval le učni uspeh, na neki način krivičnejši od starega točkovnega sistema. Učenci se bodo sicer rešili travme testa v osmem razredu, zato pa bodo po drugi strani postali še večje žrtve garanja za ocene. Prizanesena jim ne bo nobena napaka. Ena slaba ocena bo lahko pomenila konec sanj o gimnazijski "karieri", saj ne bo zunanjega preverjanja znanja, na katerem bi dokazali, da so na primer v sedmem razredu preživljali le začasno pubertetniško krizo in da so dovolj sposobni za vpis na težjo srednjo šolo. Učinek novega sistema bo torej v nasprotju z želenim ciljem. Še več. Vsaj za zdaj nihče ne more dokazati, da bo novi sistem kaj manj stresen od starega. Prvič ne zato, ker niti za stari točkovni sistem ni bila narejena nobenega resna raziskava, ki bi dokazovala njegovo stresnost. Šolska zdravnica dr. Marjana Šalehar, na čigar ugotovitve se rada opira sedanja ekipa šolskega ministrstva, je v svojih raziskavah sicer res ugotavljala, da se v šolah povečujeta utrujenost in stres, vendar pa nikoli ni dokazala, da bi te slabe učinke povzročili prav eksterci. Tako vsaj trdi dr. Ljubica Marjanovič Umek, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nekdanja članica Nacionalne kurikularne komisije, ki je te raziskave prebirala. Nenazadnje celo sama Šaleharjeva pravi, da glavobol, bolečine v trebuhu in panične reakcije opažajo že pri otrocih v drugem in tretjem razredu osnovne šole, ko točkovanja, pa naj bo interno ali eksterno, sploh še ni. In kaj je drugi razlog, ki spodbija tezo, da bo novi sistem manj stresen? Dejstvo, da bodo učenci po novem še pod precej večjih pritiskom ocen. Če je namreč doslej veljalo, da sta se v osmem razredu točkovala le splošni učni uspeh in uspeh pri treh predmetih, se bo po novem točkoval tako splošni uspeh kot uspeh pri vsakem od 12 predmetov osmega razreda. Torej tudi uspeh pri vzgojnih predmetih. Zgaga trdi, da je prav upoštevanje ocene pri telovadbi, glasbi in likovnem pouku brez objektivizacije, ki jo zagotavlja eksternosti, najbolj krivično. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bodo na vrata šolske zbornice trkali vplivni starši. Učitelje bodo poskušali podkupiti ali pa jim vsaj zagreniti kariero. Če bi si strokovnjaki v resnici prizadevali zmanjšati stres v šoli, bi lahko poskrbeli za nekatere druge stvari, kot so na primer predolge šolske ure, prenatrpanost urnikov s prevelikim številom predmetov, večkrat pa bi si lahko vzeli tudi čas za pogovor z nekaterimi preambicioznimi starši.

Kako biti fer

Dejstvo je, da boljšega sistema za vpis v srednje šole od sedanjega ni odkril še nihče. Niti Šturm in njegova ekipa, čeprav skušajo v javnosti ustvarjati vtis, da jim je to uspelo. Nič čudnega torej, če celo dr. Alojz Kralj, član strateškega sveta za vzgojo in izobraževanje (katerega predsednica je dr. Darja Piciga), na nacionalni televiziji priznava, kako bo še vedno potrebna določena zunanja ocena. Izraža povsem enako mnenje kot Zgaga, ko pravi: "Star sistem, ki ga je uvedel nekdanji šolski minister Vencelj, je bil deloma že popravljen in ga bo nedvomno treba še dopolniti, vendar to še ne pomeni, da bi lahko ostali brez eksternosti." Kaj je torej rešitev? Zgaga pravi, da bi morali jasno pokazati, koliko in če sploh je na primer Gimnazija Bežigrad elitnejša od Gimnazije Moste ali Šentvid. Je manjši naval na slednji dve šoli v resnici stvar objektivnih kriterijev ali pa zgolj neutemeljenih govoric? Ne nazadnje je treba vedeti, da je imela gimnazija Šentvid še pred štirimi ali petimi leti omejen vpis, danes pa ga nima več. Tudi Gimnazija Poljane ob koncu prejšnjega šolskega leta ni imela omejitve, kar pa še ne pomeni, da je ne bo imela letos. Koncentracija učencev na določenih šolah ni nujno stvar realne ocene o njihovi elitnosti, ampak pogosto zgolj histerija javnosti. Za kolikor toliko objektiven vatel, s katerim bi merili resnično kakovost šol, bi seveda potrebovali obsežno raziskavo. V ta namen je bil že v mandatu ministra Zgage razpisan po evropskih merilih sestavljen razvojni projekt, v katerega naj bi bili vključeni šolski zavodi, ravnatelji in učitelji. Objektivno oceno posamezne šole naj bi pridobili na podlagi podatkov o infrastrukturni opremljenosti šol, kot tudi na podlagi podatkov o tem, kakšen je uspeh učencev posamezne šole pri maturi, kako poteka izpopolnjevanje učiteljev, kaj o šoli mislijo učenci, starši, krajevna skupnost, bodoči delodajalci in podobno. Zgaga pri tem poudarja, da po teh podatkih ne bi rangirali šol na lestvicah, kar na primer že nekaj časa delajo v Veliki Britaniji (in so zaradi tega tarča velikega nezadovoljstva javnosti), ampak bi jih uporabljali predvsem ministrstvo in posamezne šole. "Vedeli bi, kaj določeni šoli primanjkuje in kaj je v njih še treba razviti, da bi bile zares kvalitetne. Ministrstvo bi na podlagi pridobljenih podatkov lažje krmarilo celoten sistem, predvsem pa bi lahko pravičneje delilo proračunska sredstva. Sestavljanje lestvic tako ali tako ni mogoče, dokler se na določene gimnazije vpisujejo samo odličnjaki, na drugih pa je polovica vpisanih učencev v osnovni šoli pravdobrih ali dobrih." Če bi šlo vse po načrtu, bi s projektov na tridesetih prijavljenih šolah začeli že v začetku letošnjega šolskega leta, vendar se to ni zgodilo. Tudi ta projekt, tako kot na primer delo nacionalne evalvacijske komisije, ki jo je vodil dr. Janez Justin, naj bi ustavil Šturm. Zakaj? Ker je želel prihraniti proračunski denar? Če bi argument držal, ne bi tik pred koncem svojega mandata na vrat na nos ustanavljal nove evalvacijske komisije, ki naj bi s politično korektnejšimi člani ocenjevala uspešnost poskusnega uvajanja devetletke.