Rajši travo kot viski

Da Slovenci radi pijemo, ni legenda, ampak v statistikah potrjena resničnost. Letna poraba čistega, 100-odstotnega alkohola znaša 16 litrov na prebivalca. Izračun upošteva, da Slovenci popijemo vsako leto tudi kake 4 litre na črno pridelanega alkohola. Ker je v steklenici vina povprečno 10 odstotkov alkohola, to pomeni, da vsak prebivalec naše države vsak dan popije najmanj buteljko.

V Nemčiji je letna poraba na prebivalca 12 litrov čistega alkohola, v Franciji dobrih 11, v Italiji 8,5, na Finskem 8 in na Švedskem 7, podobne količine najdemo tudi v drugih zahodnoevropskih državah. V ZDA na primer polovica prebivalcev trdi, da v zadnjem letu ni poskusila niti kapljice alkohola, v Sloveniji pa je tovrstnih abstinentov med moškimi le 10 odstotkov, med ženskami pa 19 odstotkov. Za popolne abstinente, ki se pitju alkohola v celoti odrekajo zaradi življenjskega sloga, se v nekaterih zahodnoevropskih držav razglaša okoli 30 odstotkov prebivalcev, pri nas je takšnih le 2,3 odstotka moških in 7,2 odstotka žensk. Med razvitimi evropskimi državami Slovenija ne prednjači le po količini popitega alkohola, ampak tudi po nizkih cenah alkoholnih pijač in liberalni zakonodaji, ki nakupa ne omogoča le odraslim, ampak tudi najstnikom. Nič čudnega torej, če kar 90 odstotkov dijakov prvega letnika srednjih šol priznava, da so že poskusili alkohol, in če na leto zaradi alkohola umre več kot tisoč Slovencev, od tega večina zaradi ciroze jeter, precej pa tudi zaradi avtomobilskih nesreč, samomorov in krvnih deliktov, ki so pogosta posledica alkoholne omame. Vse to so argumenti, na katerih bo zdravstveni minister dr. Dušan Keber utemeljil novo, bolj omejevalno protialkoholno zakonodajo, ki naj bi bila sprejeta še pred koncem letošnjega leta. Prepričan je, da je čezmerno uživanje alkohola bistveno večji problem kot kajenje marihuane. "Če bi moral izbirati, bi se brez pomisleka odločil za legalizacijo mehkih drog v zamenjavo za prepoved točenja alkohola mladini. Ne poznam nikogar, ki bi umrl zaradi uživanja marihuane, in veliko takih, ki so umrli zaradi alkohola." Osnutek zakona o zmanjševanju škodljive rabe alkohola bo pripravljen pred poletnimi počitnicami, pred odhodom v državni zbor pa bo možna široka javna razprava o njem. S tem se Keber želi izogniti morebitnemu naknadni potrditvenemu referendumu. "Na ministrstvu si želimo zakona, ki bo v praksi uresničljiv, se pravi, da bo izvedbo mogoče nadzorovati z inšpekcijo. Prestrog zakon bi bil neučinkovit, poleg tega bi povzročil prevelik odpor v javnosti. Ne bomo torej uvajali šeriatske zakonodaje, ampak se bomo v pripravi zakonskega osnutka zgledovali po primerljivih evropskih državah." Posebej poudarja, da bo zakon usmerjen na škodljivo rabo alkohola, ne na uporabo nasploh. Z zakonom ne bo uvedena prohibicija oziroma popolna prepoved pitja alkohola, ampak zgolj starostna, časovna in krajevna omejitev prodaje in točenja. Glavni cilj ni zdravljenje alkoholikov, temveč zmanjševanje dostopnosti poceni alkohola zlasti za mlade. Dokazano je, da se nevarnost alkoholne odvisnosti zmanjšuje, če alkohol pričnemo uživati šele v odrasli dobi. Prej, ko začneš piti, verjetneje je, da boš postal odvisen. Ali kot pravi minister: "Tuje izkušnje, na primer iz Francije in Italije, kažejo, da je z bolj omejevalno zakonodajo porabo alkohola mogoče zmanjšati za 20 do 30 odstotkov."

In kakšni ukrepi naj bi bili najučinkovitejši? Za začetek naj bi sedanjo starostno mejo 15 let zvišali na 18 let, to pa bi pomenilo, da bi bila mladoletnim osebam prepovedana prodaja v trgovinah in točenje v gostilnah, in to ne glede na vrsto alkohola. Starost bo treba dokazati s primernim dokumentom - vozniškim dovoljenjem, osebno izkaznico ali potnim listom. Po strožji različici naj bi še posebej omejili točenje žganih pijač, saj naj bi tu starostno mejo zvišali celo na 21 let, tako kot je postavljena v ZDA. Lastniki prodajnih mest in prodajalci (tudi lastniki trgovin, lokalov in restavracij ter natakarji) bodo za prodajo alkoholnih pijač dolžni pridobiti posebno licenco. Nadzor bo izvajala inšpekcija in pri kršitvi starostne meje bo lahko uporabila več ukrepov. Pri manjših kršitvah bo zaračunavala denarne kazni, pri večjih bo imela pravico do odvzema licence in obratovalnega dovoljenja. Razmišljajo tudi o dodatnih omejitvah za voznike motornih vozil, vsebnost alkohola pri voznikih z daljšim stažem naj bi s sedanjih 0,5 promila znižali na 0,2 promila. Tretji predlog bo po glavi udaril vse državljane, saj naj bi prodajo alkohola v celoti prepovedali na bencinskih črpalkah. Po Kebrovih besedah je Slovenija ena redkih evropskih držav, kjer je alkohol mogoče kupiti hkrati z bencinom, in to kljub porazni statistiki o smrtnih žrtvah zaradi prometnih nesreč. "V večini evropskih držav jim še na misel ne pride, da bi alkohol dovolili prodajati na črpalkah. V ZDA pa vas bo policist kaznoval že samo zato, ker boste v avtu poleg sebe imeli odprto steklenico piva, in to ne glede na to, ali ste pijani ali povsem trezni."

Slovenska omejitev ne bo veljala le za bencinske črpalke, ampak vsaj deloma tudi za navadne trgovine. Tako naj bi bilo mogoče alkohol v trgovinah kupiti le do osme ure zvečer. "Marsikatera majhna trgovina se ponoči spremeni v točilnico, saj je čez noč odprta predvsem zaradi prodaje alkohola mladim, ki nimajo dovolj denarja za lokale in ki se želijo na hitro in poceni opiti. Čez dan je mlademu težje prodati liter vina, ker prodajalca opazujejo drugi kupci, ponoči pa je takšno dogajanje očem starejše javnosti skrito, zato je potrebna omejitev. Znan je pregovor, da priložnost naredi tatu. Zmanjšanje možnosti za nakup alkohola se je izkazalo kot ukrep, ki zlasti med mladimi vsaj nekoliko zmanjša količino zaužitega alkohola," pravi Keber.

Sicer pa naj bi bil alkohol omejen še na nekaterih drugih lokacijah. Tako naj bi bilo prepovedano točenje alkohola v zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah, omejeno naj bi bilo tudi na športnih in kulturnih prireditvah, na kopališčih, smučiščih, v športnih dvoranah, na stadionih in v okolici šol. Eden od zanimivejših predlogov predvideva omejitev rabe alkoholnih pijač na delovnem mestu. Vsako podjetje bo moralo imeti pravilnik o ugotavljanju alkoholiziranosti in o predvidenih ukrepih zoper osebe, ki bodo na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Predlagano bo višje obdavčenje alkoholnih pijač ter postopno izenačenje cen alkohola s cenami v državah Evropske unije, s čimer bi omejili nakup, hkrati pa bi proizvajalcem omogočili pokritje stroškov zaradi manjše proizvodnje. Argument, češ da višje cene alkohola vodijo v nastajanje črnega trga in tihotapljenje, se Kebru sicer zdi utemeljen, vendar velja za vse države. "Tihotapstvo je možno obvladovati, to dokazujejo države EU, kjer so cene alkoholnih pijač bistveno višje od slovenskih."

Zanimivo je, da bo večji del zakona omejeval, le manjši del pa predpisoval vzpodbudne ukrepe. Kebru se zdi tovrstna rešitev logična, saj zgolj lepe besede pri alkoholu nikjer na svetu nimajo učinka, če hkrati obstaja agresivna ponudba. Ključno vprašanje, ki se ob predlaganih omejitvah postavlja, pa je: ali je z restriktivnostjo res mogoče zmanjšati porabo alkohola in ali ni bolj verjetno, da bo učinek prepovedi ravno nasproten od želenega? Znan je primer Švedske, kjer je dostopnost alkohola zakonsko zelo omejena (pijačo je mogoče kupiti le v specializiranih trgovinah z imenom Systembolaget, poleg tega prodaja in točenje nista dovoljena mlajšim od 18 let oziroma mlajšim od 21 let, če gre za žgane pijače), zato se množice Švedov do onemoglosti omamljajo na trajektih. Keber na ta argument odgovarja, da v letnem povprečju še vedno spijejo bistveno manj alkohola kot Slovenci, saj na trajekte ni mogoče spraviti vseh Švedov. Zdravstvene, socialne in ekonomske posledice alkoholizma so na Švedskem neprimerno manjše kot v Sloveniji.