Presenetljivi direktor

Halo? Kako prosim? Presenečenje je bilo veliko. V torek ob prvem mraku je v javnost prišla novica, da je nadzorni svet Telekoma za predsednika uprave imenoval Adolfa Zupana. Zupan, Novomeščan, podžupan mesta ob Krki, leta 1998 izvoljen za člana sveta LDS, sredi devetdesetih direktor PTT-ja, takoj zatem pa predsednik prve Telekomove uprave, ni veljal za prvega favorita. Pred torkom se je zdelo, da je prvi favorit vladajoče koalicije Peter Grašek, nekdanji direktor Adrie Airways, mož, ki je vodenje Telekoma prevzem maja letos. Trezen harazder bi na Graška stavil zato, ker ta nima strankarskega pedigreja. Zato se je zdelo, da je sprejemljiv za celo koalicijo. Hkrati se je zdelo, da ima majska pogodba o postavitvi Petra Graška na mesto vršilca dolžnosti Telekomove uprave tudi neizpisani, a obvezujoč člen: Grašek bo, ko bo imenovana stalna uprava, postavljen na mesto predsednika uprave. Če Graška ne bi postavili za predsednika stalne uprave, bi se zdelo, da so ga, ko so ga z Adrije Airways prestavili na Telekom, nategnili. Dejstvo, da je nadzorni svet za predsednika uprave Telekoma postavil Adolfa Zupana, ima dve poanti. Trezni hazarderji v slovenski politiki stav ne bodo dobivali. In drugič: imperativ, da nategovanje ljudi ni korektno dejanje, v slovenski politiki ne obstaja.

Seja nadzornega sveta se je začela ob osmih zjutraj. Pred člani nadzornega sveta se je zvrstilo vseh pet kandidatov. Po avdicijah kandidatov se je začel odločilni del sestanka. Okrog 15. ure je nadzorni svet začel s seznama črtati tiste kandidate, ki niso primerni. Po dobri uri sta na seznamu ostala le še Peter Grašek in Adolf Zupan. Vseh deset članov nadzornega sveta se je o kandidatih izjasnilo individualno. Tomaž Pogačar, ki ga je v nadzorni svet postavila vlada in zastopa interese kapitala, je zaprosil, če se lahko izjasni kot zadnji. Nekaj minut po četrti uri je zazvonil njegov telefon. Po sedmih minutah se je vrnil v sejno sobo. Ura je bila 17. Glasove so oddali vsi predstavniki zaposlenih. Vsi po vrsti so podprli Zupana. Glasove so oddali tudi štirje člani nadzornega sveta, ki so jih postavili lastniki, torej vlada. Štirje so glasovali za Graška. Tomaž Pogačar, danes generalni sekretar ministrstva za pravosodje, pred leti pa generalni sekretar ministrstva za znanost, je glasoval kot zadnji. Glasoval je za Adolfa Zupana. 6 proti 4 za Zupana. Imamo predsednika uprave Telekoma!

Zakaj je odločitev presenetljiva? Štirje člani nadzornega sveta, ki zastopajo lastnika, torej vlado, so podprli Petra Graška, ob tem pa te četverice izhaja iz bodisi iz vrst popolnih profesionalcev bodisi iz levo-sredinske polovice aktualne vladajoče koalicije. Adolfa Zupana, člana sveta LDS, pa je podprl Tomaž Pogačar, ki sodi v SLS&SKD-jevsko omrežje. Če poenostavimo: člani nadzornega sveta, ki jih je delegirala vlada in izhajajo iz LDS-ovske ter ZLSD-jevske orbite, niso podprli svojega strankarskega kamerada. Zato pa je kandidata z LDS-ovskim pedigrejem podprl mož, ki prihaja iz SLS&SKD-jevske orbite.

Na prvi pogled se zdi, da je potrebno ključ za odklepanje odgovora, zakaj je nadzorni svet za predsednika uprave Telekoma postavil Adolfa Zupana, iskati pri tistem delu članov, ki jih je imenoval Telekomov kolektiv. Res je, da je vseh pet članov, ki zastopajo zaposlene, enodušno podprlo Zupana. Zupan je, menda, predvidljiv kandidat. Telekom je že vodil, v javnost niso zavile nobene njegove napovedi o racionalizaciji, ki bi bile nepopularne med zaposlenimi. Grašek je v Telekom prišel pred petimi meseci, v tem času je med zaposlenimi dobil imidž skopuha, ki noče nič slišati o višjih plačah. V vladi pa so bili z njegovim poslovanjem zadovoljni, ker je v par mesecih drastično znižal stroške in povečal dobiček.

Dejstvo, da je bil novi predsednik uprave Telekoma izvoljen zaradi soglasne podpore predstavnikov zaposlenih, bi lahko razumeli kot vrnitev samoupravljanja. V času samoupravljanja je namreč direktorje nastavljal delavski svet. Po mnenju opazovalcev pa je takšna ocena preveč površna. Ne odgovori namreč na vprašanje, zakaj tudi predstavniki kapitala niso glasovali enotno.

Je možno, da se je Grašek med letošnjim majem in oktobrom zameril vladi? Ne. Vlada je bila s trendi, ki jih je nastavila Graškova uprava, zadovoljna. Morda celo preveč. Ko je avgusta letos Grašek predlagal, da bi dividenda na delnico znašala 241 SIT bruto, je vlada sklenila, da bo tolikšna neto vrednost dividende. S tem pa je državni proračun iz Telekomove blagajne zajel dodatnih 600 milijonov SIT. Dr. Tomaž Kalin, državni sekretar za informacijsko družbo, tedaj imenovan tudi za predsednika Telekomovega nadzornega sveta, nad vladno odločitvijo ni bil navdušen, saj je menil, da bi Telekom pobrane dodatne dividende potreboval za razvoj.

Kje je torej ključ? Zupan je na začetku devetdesetih let vodil novomeško komunalno podjetje. Novomeški župan pa je bil Marjan Dvornik, član krščanskih demokratov. Leta 1993, ko je ministrstvo za promet in zveze prevzel Igor Umek, SKD, je Marjan Dvornik postal državni sekretar prometnega ministrstva, Zupan pa je prevzel vodenje novomeške enote PTT-ja. Leta 1994 je Zupan na predlog prometnega ministrstva prevzel vodenje celotnega slovenskega PTT-ja. Zupan je vodil razdružitev PTT-ja na Telekom in Pošto Slovenije, po razdružitvi pa je prevzel vodenje Telekoma. Če se je zdelo, da je njegovemu prihodu na čelo PTT-ja botrovala podpora novomeškega rojaka Marjan Dvornika in prometnega ministra Igorja Umka, je sredi devetdesetih obveljala nova interpretacija: Zupan je leta 1994 na lokalnih volitvah nastopil na listi LDS. Torej za njim stoji LDS. Zupan je na čelu Telekoma ostal do leta 1997, ko ga je nasledil Peter Tevž. Leta 2001 pa se je s ključnim glasom člana nadzornega sveta, ki izhaja iz SLS&SKD-jevske orbite, vrnil na čelo Telekoma.

Ko bo novi predsednik Telekomove uprave potegnil prve poteze, bodo odločitve, ki danes še nimajo logičnega pojasnila, dobile svoj pomen. Zaradi mešetarjenj, ki so potekala v ozadju zgodbe, pa lahko pričakujemo, da bo kak član Telekomovega nadzornega sveta tudi odstopil. Zlasti za resne profesionalce je bila torkova seja nadzornega sveta kaplja čez rob.