obletnice / Kameradska odjuga

V vsem tistem nobel vrvežu vsesplošnega nazdravljanja in trepljanja po ramenih ob praznovanju obletnice prvih korakov našega ponosnega piščeta od države smo na uredništvu ves teden iskali kak osamosvojitveni žur, ki bi bil s svojo notranjo dinamiko zanimiv tudi za širšo javnost. Dolgo je bilo videti, da bomo ostali praznih rok: v soboto smo v sklopu kresovanja nad Mokronogom sedeli za preprosto leseno mizo in z Markom Pogorevcem ob litru cvička živahno izmenjevali teorije o primeru Petek, pa nam novinarska etika glede na zaupno naravo razgovora prepoveduje, da bi vam razkrili niti ne preveč presunljive izsledke. V nedeljo smo si pičlih par hipov pred veliko mašo v stolnici čez cesto prav po deško mahali s Francom Rodetom, a se ni v vsem dnevu zgodilo absolutno nič drugega. V ponedeljek smo med veliko alternativno osamosvojitveno žurko na dvorišču in v kletni pivnici trnovske cerkve (bognedaj, da bi se lahko izvoljenci tako masivnega naroda ob počastitvi spomina na svoje poganjke zbrali na enem mestu, kar tako, vsi skupaj) celo noč žgali svečo in še kaj drugega s svetovljansko navihanim trnovskim župnikom in nekaterimi vidnejšimi personami naše tople pomladi.