afera / Pokojninska združba

Slovensko pokojninsko blagajno muči kronična praznina in ena od temeljnih rešitev, ki jih je prinesla pokojninska reforma, je bil drugi pokojninski steber. Vanj naj bi vlagali skupinsko, prek podjetij, ali posamezno, saj so izračunali, da pokojnine v sedanji obliki čez desetletje ali dve ne bodo omogočale človeka vrednega življenja. Dodatno pokojninsko zavarovanje so začele tržiti zavarovalnice in novonastale pokojninske družbe. Potencialnim klientom obljubljajo, da bodo njihove vložke bogato oplajale, dokler ne bodo odšli v pokoj. Začel se je boj za zavarovance oziroma za velika podjetja z veliko zaposlenimi. Več vloženega denarja pomeni več kapitala za obračanje sredstev in boljše ter pestrejše naložbe in navsezadnje tudi večji dobiček. Kolektivno zavarovanje je za zavarovance privlačno, ker pri kolektivnem zavarovanju posameznik dobiva na svoj račun bruto znesek iz osebnega dohodka. Pri individualnem pa sredstva praviloma vplačuje iz neto osebnega dohodka. Za katero zavarovanje se je bolje odločiti? V enem izmed nasvetov nejevernim je bilo recimo zapisano: "Pozanimajte se, kakšne rezultate je izbrana družba dosegala v preteklosti, kakšen odnos ima do strank, kakšne so izkušnje drugih ljudi z njo. Je to podjetje, ustanovljeno pred nekaj meseci, ali podjetje z dolgoletno tradicijo? Ima poslovalnice po vsej Sloveniji ali le sedež v Ljubljani? Kako bodo obračali vaš denar?"

Na prizorišče so stopila tako rekoč vsa velika slovenska podjetja in skupaj ustanavljala pokojninske družbe. Te delujejo podobno kot zavarovalnice in prav tako sodijo zgolj pod nadzor Agencije za zavarovalni nadzor. Podjetja so jih ustanavljala najbrž tudi zato, da bi zadržala denar svojih delavcev, ki bi sicer odtekal drugam. Med najuspešnejšimi po številu zbranih zavarovancev med pokojninskimi družbami so A pokojninska družba, Prva pokojninska družba in Skupna pokojninska družba. Med ustanovitelji A pokojninske družbe najdemo med drugim Savo, Mercator, Lek, Luko Koper, Autocommerce in Petrol. Skupna pokojninska družba je projekt NLB in Zavarovalnice Triglav. Prva pokojninska družba pa ima med lastniki BTC, d. d., Belinko Holding, d. d., Donit Tesnit, d. d., Imos Holding, d. d., Iskro Holding, d. d., Poštno banko Slovenije, d. d., Potezo - Storitve, Salonit Anhovo, d. d., Termo, d. d. Preostale pokojninske družbe so Pokojninska družba SKB, Moja naložba, del bančne skupine Nove KBM, ter Druga penzija, ki ji do zakonske omejitve za delovanje, 15.000 zavarovancev, manjka še 1500 zavarovancev. Vanjo je sprva vložilo denar enajst podjetij in drugače kot pri drugih družbah je edina, ki ima med ustanovitelji kar 43 fizičnih oseb. O tej družbi bomo podrobneje govorili.

Kreditiranje individualnih lastnikov

Kdo so fizične osebe, kdo so posamezniki, ki so svoje prihranke vložili v ustanovitev pokojninske družbe Druga penzija? V predstavitvi delniške družbe so zapisali, da gre za "osebe, med katerimi so doktorji in magistri znanosti, sposobni in uspešni managerji in podjetniki". Zadnji podatki o delniški strukturi pokažejo, da so se lastniški deleži nekoliko spremenili, saj je fizičnih oseb le še 41, pridružili pa sta se dve podjetji. Imena večinskih lastnikov so bila javno objavljena: 7,73-odstotne deleže imajo KD (Kmečka družba) investments, ECS tel, d. o. o., Poštna banka Slovenije, Slovenica, d. d., Prevent, d. d., in Medident, d. o. o., 4,45-odstotni delež ima zavarovalnica Grawe, 3,87-odstotni delež borznoposredniška hiša Veritas, 3-odstotni delež pa velenjski Vegrad. Podjetja skupaj imajo v lasti 68,3 odstotka Druge penzije. Skrivnostnejša je struktura doktorjev in magistrov znanosti ter sposobnih in uspešnih menedžerjev in podjetnikov. Posamezen delež 41 posamičnih vlagateljev znaša enakih 0,77 odstotka oziroma 10 odstotkov tistega, kar so prispevala velika podjetja. Ker začetni vložek v Drugi penziji znaša 517 milijonov tolarjev, to pomeni, da so posamezniki vložili približno 4 milijone tolarjev iz svojega žepa.

Imena večine vlagateljev so zelo znana, saj gre za ljudi, dejavne v politiki in gospodarstvu. Med njimi je veliko nenavadnih. Nekateri so na vodilnih položajih v podjetjih, ki so solastniki Druge penzije, nekateri so celo lastniki teh podjetij in so potemtakem kar dvakrat vložili denar v lastniško strukturo. Še nenavadnejše so povezave, saj so med lastniki različni ljudje, ki živijo na istih naslovih, so torej sosedje ali sostanovalci ali pa jih druži politična pripadnost. Med solastniki je recimo nekdanja funkcionarka SLS, bivša generalna sekretarka krščanskih demokratov in sedanja direktorica velenjskega Vegrada Hilda Tovšak. Njeno gradbeno podjetje je več kot 7-odstotni solastnik Druge penzije in ravno 10 odstotkov od tega lastništva je lastništvo nje osebno, čeprav je zatrdila, da takrat, ko se je za Drugo penzijo odločil Vegrad, še ni bila na direktorskem položaju. Nekdanji minister za promet in zveze Anton Bergauer je direktor Cestnega podjetja Maribor. Podjetje ima nekaj več kot 3-odstotni delež. Bergauer osebno pa 0,7-odstotnega. Posebno poglavje je Poštna banka Sloveniji (PBS), ena izmed glavnih delničarjev družbe. Med individualnimi solastniki jih je kar nekaj povezanih s PBS. Med drugim je solastnica družbe tudi nekdanja direktorica PBS Romana Fišer, ki je bila na položaj ustoličena za časa Bajukove vlade, konec letošnjega maja pa so jo, čeprav je vmes prestopila v LDS, degradirali na položaj članice uprave. Med vlagatelji, povezanimi s PBS, sta še Aleksander Jerenko in Sonja Heine. Vsi trije so člani uprave in solastniki in, seveda, nekdanji uslužbenci PBS. Predsednik uprave je nekdanji direktor PBS Anton Hojnik, poleg njega pa sta v upravi Druge penzije še Mojca Gornjak (nekdanja direktorica zakladništva PBS) in Davorin Mejal (direktor štabne službe bonitet in tveganih naložb PBS).

Podobno je z naslednjim večjim lastnikom Druge penzije, slovenjgraško multinacionalko Preventom. Med lastnike so se vpisali nekateri večji delničarji Preventa, njegov direktor Jože Kozmus, člana uprave Gorazd Fale in Vladimir Vesel, direktorica družbe Prevent Zlatar na Hrvaškem Silva Duler in nekdanji član uprave Damir Popović, sicer prokurist Elana Marine. Poleg njih sta iz Preventovega paketa solastnikov še člana nadzornega sveta Preventa Zdravko Mežnarc in Božo Zemljič. Vsi imajo seveda v lasti po 0,7 odstotka Druge penzije.

Iz Kmečke družbe, ki je prav tako nekaj več kot 7-odstotni delničar Druge penzije, prihaja Aleksander Sekavčnik, in sicer iz borzne hiše te družbe PM & A. Izmed vodilnih ljudi v podjetjih solastnikov je tu še direktor ECS TEL Boris Hadalin, nesojeni sekretar na ministrstvu za obrambo v času ministrovanja Francija Demšarja, člana SLS. Uvrščali so ga v strankino podjetniško frakcijo. Solastnik je tudi eden izmed delničarjev Engrotuša, Boštjan Marovt, nedavno zamenjani direktor kranjskega sejmišča in nekdanji trgovski direktor Tuša. Med največjimi delničarji je Medi Dent, d. o. o., ki deluje na istem naslovu kot trboveljski Avtocenter Mikolič. In med malimi delničarji je tudi njegov lastnik Slavko Mikolič.

Med javnosti bolj znanimi imeni in obrazi so še nekdanji delavski direktor Telekoma Milan Fujs, ki je pred kratkim postal Telekomov referent za turizem. Med delničarji je tudi mariborski finančni mojster, sicer direktor A-holdinga Darko Zupanc, najbolj znan po tem, da so mu odvzeli licenco za upravljanje pidov, ker je njegov A-holding pidu Trdnjava, ki ga je vodil, dolgoval kar pol milijarde tolarjev. Med vlagatelji v Drugo penzijo so še predstojnik Pravnozgodovinskega inštituta Pravne fakultete v Mariboru Stanislav Ojnik, teolog, ki ga najdemo na istem naslovu kot delničarko Ido Sajko, nekdanji direktor Radia Maribor in nekdanji pomočnik direktorja Pošte Slovenije Srečko Trglec in Marko Cuk, nekdanji direktor Uprave RS za telekomunikacije. Oba s Trglecem sta bila nekaj časa tudi člana nadzornega sveta PBS. Na seznamu 41 so še Franc Zlatko Dreu, častni konzul Slovenije v Luksemburgu in tamkajšnji podjetnik, Roza Mlakar Kukovič iz Krekove družbe, mariborski odvetnik Bogomir Kobal, Leopold Poljanšek, direktor pida Nika 2, sin zdaj že bivšega rektorja mariborske univerze Ludvika Toplaka Jurij Toplak, predstojnik inštituta za gospodarsko pravo mariborske univerze Šime Ivanjko ter Ivan Kroflič, Tatjana Lešnik, Radoslav Mom, Boštjan Marovt, Milena Ule, Slavko Mikolič, Brigita Hrnčič, Bojan Naglič, Franc Horvat, Milan Perovič, Drago Miklavčič, Andrej Knez in Jože Grobelnik. Kneza in Miklavčiča, Ojnika in Sajkovo, Uletovo in Moma povezuje isti hišni naslov. Zadnja dva in še nekaj vlagateljev prihajajo iz Frama, od koder je doma tudi Anton Bergauer.

Krediti državne banke

Vsak izmed vlagateljev je moral odšteti malo manj kot 20.000 evrov. Za nekatere udeležene to ni veliko denarja. Denimo za tiste iz Preventa, kot sta Jože Kozmus in Gorazd Fale (tudi on velja za koroškega magnata, saj ima velike lastniške deleže v nekaterih koroških podjetjih, za hobi pa v Opatiji jadrnico, ki jo poznavalci cenijo na pol milijona evrov). Ta dva imata več kot 10-odstotni lastniški delež v Preventu. Nekaj manjše deleže imajo Vladimir Vesel, Damir Popovič in Silva Duler. Glede na to, da so v začetku meseca razdeljevali dobiček, iz katerega je šlo 226 milijonov za dividende in še 34 milijonov za nagrade članom uprave, v kateri sta, je njun vložek v Drugo penzijo pravzaprav bagatelen. Vprašanje pa je, kako je z drugimi vlagatelji, za katere bi bil tolikšen vložek najbrž precejšnje finančno breme.

A tudi najbogatejši se niso pretegnili. Zgodba se vrti okoli PBS in je podobna tisti z Zavarovalnico Triglav in A banko; A banka je direktorici Triglava Nadi Klemenčič odobrila posojilo za nabavo lepe količine Triglavovih delnic. V tem primeru pa naj bi posojilo za nakup delnic nekaterim posameznikom odobrila PBS, ko je bila njena direktorica še Romana Fišer. Po nekaterih podatkih je prav preventovcem PBS odobrila neverjetna posojila v vrednosti 37.000 ali 38.000 DEM z devizno klavzulo + 1,5-odstotnimi obrestmi, kar je izjemno ugodno, saj bi druge banke za tako posojilo hotele najmanj 5,5-odstotne obresti za dobo dveh let. Za primerjavo - PBS na svoji spletni strani ponuja vezane vloge z devizno klavzulo za dobo več kot 12 mesecev pod pogoji: devizna klavzula + 3-odstotne obresti. Navadnim smrtnikom pa ponuja tudi posojila s stopnjo TOM + 5,9 odstotka na leto. Za koliko denarja, je odvisno od plačilne sposobnosti posameznika. "Višina kredita, obrestna mera in doba odplačila kredita, ki ga banka odobri posamezni pravni ali fizični osebi, so odvisni od bonitete kreditojemalca, vrste zavarovanja in poslovnega sodelovanja z banko," so na vprašanje, kakšne pogoje postavljajo, odgovorili iz PBS. Na vprašanje, ali bi komurkoli in pod kakšnimi pogoji ponudili posojilo z valutno klavzulo + 1,5-odstotnimi obrestmi, so odgovorili, da bi PBS za odobritev takšnega posojila "proučila poslovno sodelovanje s komitentom, njegovo boniteto in vrsto ponujenega zavarovanja ter na podlagi analize prihodkov iz vseh vrst storitev in poslov, ki jih opravlja komitent pri banki, sprejela sklep o odobritvi ali zavrnitvi takšne kreditne vloge". Banko pač zanimajo dobre stranke. PBS še priznava, da je v preteklosti odobrila tudi gotovinska posojila, ki so bila zavarovana z zastavitvijo vrednostnih papirjev, čeprav tega sicer nima v redni ponudbi. Možem iz uprave Preventa smo poslali vprašanje, zakaj se je Prevent in zakaj so se oni sami odločili za solastništvo v Drugi penziji, ali zaradi dobrih kreditnih pogojev ali zaradi česa drugega. Odgovor je bil bolj skop: "Z uvedbo drugega stebra pokojninskega zavarovanja smo v Preventu, na podlagi izkušenj iz tujine, videli poslovno priložnost sodelovanja v ustanovitvi pokojninske družbe. Za poslovanje smo se odločili izključno na osnovi poslovnega interesa." Ugodne obresti naj bi od PBS dobili še nekateri sodelujoči v delniški družbi Druga penzija.

SLS in kršitev konkurence

Glavna težava je seveda v tem, da PBS ni banka v lasti zasebnega kapitala. PBS je banka v 100-odstotni lasti Pošte Slovenije, ta pa je v 100-odstotni lasti države. Kot nekatere druge državne banke je seveda na seznamu za privatizacijo, toda za zdaj vlada ne razmišlja, da bi PBS privatizirala še letos. Potemtakem naj bi državna banka z izjemnimi ugodnostmi pomagala k dodatnemu bogatenju že tako ali tako precej premožne ekonomske in tudi politične elite s severovzhoda Slovenije. Ali je PBS res dajala takšna posojila, o tem njeni predstavniki seveda ne smejo govoriti, ker konkretnih podatkov o vrstah odobrenih kreditov ne morejo razkrivati, saj so po 7. členu zakona o bančništvu zavezani k varovanju zaupnih podatkov. Vendar lahko sporno poslovanje pod drobnogled vzamejo pristojne službe. Kako občutljivi so lahko privilegirani "državni" krediti, priča zgodba iz nedavne preteklosti, iz prve polovice leta 1994. Takratni pravosodni minister Miha Kozinc je moral odstopiti, ker je, ko je bil predsednik vladne stanovanjske komisije, vladnim kolegom dodeljeval posojila, ki so bila precej ugodnejša od bančnih. Bila so obrestovana nad realno obrestno mero, tako da je bilo sicer težko trditi, da je Kozinc oškodoval davkoplačevalce. Vseeno pa je moral odstopiti, ker je visokim državnim uradnikom omogočil, da so posojilo dobili z zmerno obrestno mero R + 3 odstotke.

Vprašanje, ki se poleg tega postavlja, je, ali ne gre pri kreditih PBS za nakup Druge penzije za posredne strankarske interese. Pošta Slovenije in s tem PBS je bila dolgo v povezavi z lokalno SLS, navsezadnje je Pošta sodila v pristojnost ministrstva za promet in zveze, kjer je ministroval Anton Bergauer, eden izmed lastnikov sporne pokojninske družbe, ki je dejal, da za nakup deleža ni najel posojila in da je sodelovanje v pokojninski družbi dolgoročna naložba, od katere sam najbrž ne bo imel nič, sadove naj bi pobirali šele njegovi otroci. Tudi na glavnih položajih v Pošti Slovenije so se izmenjavali številni strankarski ljudje. Ali pa je šlo zgolj za sorodstvene povezave. Navsezadnje se je Druga penzija ustanavljala, ko je bila direktorica Pošte Slovenije članica SLS Marija Ribič ...

Druga penzija je s Pošto Slovenije in PBS podpisala pismo o nameri o poslovnem sodelovanju, to pomeni, da bo Pošta Slovenije tržila pokojninska zavarovanja na poštnem omrežju. Zadeva je zelo smešna, saj ima PBS delež tudi v Prvi pokojninski družbi, poleg tega je Pošta Slovenije še vedno v državni lasti in bi bilo takšno privilegiranje ene pokojninske družbe lahko tudi kršitev konkurence. PBS, ki velja za deseto največjo slovensko banko in vodilno v drobnem plačilnem prometu (5 milijonov vplačanih položnic vsak mesec oziroma 70 odstotkov tržnega deleža), je tudi banka z največ poslovalnicami v Sloveniji. Poslovalnica je sleherna pošta, ta pa je tako rekoč v vsaki malce večji slovenski vasi.