begunci / Diskriminirani

Urad za preseljevanje in begunce ter notranje ministrstvo sta stanovalcem begunskega centra Vič, ki leži na skrajnem robu Ljubljane, že pred meseci postavila ultimat. Rekli so, pojdite ven. Prav vsi. Takrat, 30. junija, jih je bilo 230. Ok, so še popravili, spokajte se najpozneje do 1. septembra, ko začnemo na isti lokaciji zidati nov azilni dom. Rešitve, ki sta jih ob tem ponudili omenjeni instituciji, so begunci sprejeli kot brezpredmetne, saj bi morali v draga zasebna stanovanja, v katerega od drugih, bistveno oddaljenih begunskih centrov ali pa nazaj v Bosno, kamor večina ne more. "Ko sem šla zadnjič na Urad za begunce, mi je njegov direktor Žarko Bogunovič rekel, znajdite se. Rekla sem mu, kako? Vam je lahko, kako pa naj se znajdem jaz? Najdite nam stanovanje, če morete, lepo prosim, jaz lahko živim tudi v baraki," nam je zaupala begunka z Viča, ki v pomoč Urada za begunce ne verjame več, saj njihova akcija iskanja stanovanj doslej ni obrodila sadov.

Beguncem ob izselitvi iz centra država sicer ponuja denarno pomoč, a ta je za normalno preživetje prenizka. "Sama sem klicala nekaj ponudnikov stanovanj, ampak so zelo draga," nam je povedala Sevdija Begović iz Zvornika, "težko je, veste, če ne moreš jamčiti, da boš lahko plačal". Zato je prihodnost negotova. Poleg tega beguncem te dni strah v kosti poganjajo tovornjaki, ki so začeli s kopanjem po centru; rušitvenega načrta jim namreč nihče od odgovornih ni blagovolil predočiti ne v pisni ne v ustni obliki, zato ne vedo, kdaj bo porušena katera od škripajočih lesenih barak, ki jim že osem let pomenijo dom. In kot da vse to ni dovolj, se je zdaj proti viškim beguncem obrnila še zakonodaja. Gre za Zakon o dopolnitvi zakona o začasnem zatočišču, ki ga je državni zbor že sprejel, veljati pa bo začel predvidoma 15. avgusta.

Zakon sicer prinaša veliko ugodnosti v življenje bosanskih beguncev oziroma v življenje oseb z začasnim zatočiščem, kot se jim pravilno reče, predvsem zato, ker bodo poslej lahko zaprosili za stalno bivališče. Omogočil jim bo tudi vse pravice s področja zdravstvenega in socialnega varstva, ki pripadajo tujcem, končno pa bodo dobili tudi pravico do dela, za katero so državo moledovali celo desetletje. Vendar pa viške begunce, ki so bili med najbolj glasnimi pobudniki za sprejem tega zakona, ta diskriminira. Sliši se neverjetno, ampak zakon, ki so ga poslanci po hitrem postopku sprejeli ravno zaradi rušenja viškega begunskega centra, prebivalce le-tega loči od vseh drugih beguncev in jim ne priznava enakega položaja. Dokaz si lahko preberemo v prvem odstavku 3. člena novega zakona, ki pravi: "Osebe iz 24 a člena zakona, ki so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in prebivajo v nastanitvenih centrih urada, imajo pravico do nadaljnjega prebivanja v nastanitvenih centrih največ 18 mesecev od uveljavitve zakona, razen v tistih, ki se deloma ali v celoti zapirajo." Trenutno pa se zapira le begunski center Vič.

"Tako imajo vsi begunci, ki živijo v preostalih osmih begunskih centrih, na voljo prehodno obdobje 18 mesecev, ko bodo lahko uredili vse dokumente in spoznali ugodnosti, ki jih ponuja zakon. Ljudje iz begunskega centra Vič pa morajo že jutri na cesto in si takoj poiskati stanovanje," poudarja Karmen Furlan iz KUD France Prešeren - Projekt Pregnanci. Da pa gre celo za evidentno kršitev načela enakosti pred zakonom, nam je potrdil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic: "To je protiustavno. Po mojem mnenju gre za očitno kršitev načela enakosti pred zakonom - to je diferenciacija pravic beguncev glede na okoliščino, ki je zunaj vpliva prizadetih ljudi. Iz dejstva, da kdo biva v begunskem centru, ki ostaja odprt, ali v takem, ki se zapira, v zakonu izvira bistveno različna raven pravic." Krivic še dodaja, da bi bilo treba zakonsko določbo takoj izpodbijati na ustavnem sodišču. Ker pa slednje čez poletje ne deluje, begunci ne morejo ukrepati. Zato smo pričakovali, da se bo oglasil varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, vendar nam ne on ne kdo drug iz njegovega urada zadeve ni mogel komentirati, ker so, zanimivo, vsi na dopustu. So pa s problematiko v stiku, saj so na torkovo novinarsko konferenco, ki so jo zaradi neke druge teme, nenapovedanih delovnih akcij v centru, sklicali begunci in nevladne organizacije, poslali referentko.

Prav te novinarske konference se je udeležil tudi sekretar notranjega ministrstva Bojan Bugarič, ki je na Vič prišel kot skesanec, ki mu situacija (šele zdaj?) ne da spati, zato je obljubil sestanek, na katerem se bodo z begunci dogovorili o nadaljnjih delovnih akcijah v centru. Končno? Ampak rušenje prvih štirih barak, v katerih živi 48 gospodinjstev, se začne že 1. avgusta in večina še zdaj ne ve, kam naj gre. Na Uradu za preseljevanje in begunce, ki je zadolžen za preselitev beguncev, kljub temu vztrajajo pri takojšnji izselitvi iz centra ter zagotavljajo, da viškim beguncem prehodnega obdobja ne bodo dopustili. Zakon je pač zakon. Pa čeprav krši načelo enakosti.

Vedo pa zato na Uradu več povedati o drugih zadevah. Recimo o šikaniranju beguncev, ki jim delavci šarijo po naselju, kar na Uradu označujejo za nekorektna podtikanja, ki škodijo le beguncem samim: "Zato bodo morali odgovornost zanje prevzeti tisti, ki jih širijo in s tem še dodatno zaostrujejo in otežujejo že tako napete razmere." Da je morebiti za napete razmere kriv Urad, ki beguncem v razpisanem roku ni pomagal poiskati namestitve, in notranje ministrstvo, ki se je odločilo, da bo z gradnjo azilnega doma neomajno začelo 1. septembra, niso pomislili.

Matevž Krivic pa je medtem v zakonu našel še dve krepki nekorektnosti. Tokrat na račun vseh bosanskih beguncev. V 4. členu zakona je namreč določeno, da višino prispevka in denarnega nadomestila, do katerih so upravičeni begunci, določa vlada kar po svoje, "ne da bi zakon določal vsaj kriterije za določanje teh prispevkov". Po 8. členu pa lahko Slovenija dovoljenje za stalno bivanje vzame beguncu, če "obstaja sum, da bi lahko ogrožal varnost države, javno varnost ali mir". Čeprav je zgolj obstoj suma za odvzem dovoljenja absolutno premalo.