Spet prelomen kongres

V petek bo v Celju kongres liberalnih demokratov, na katerem naj bi dokončno sklenili Drnovškovo obdobje in se sami brez njega odpravili novim pustolovščinam naproti. Da ne bo lahko, je jasno že dalj časa. Bitke med Drnovškovim klanom, kamor sodijo Tone Rop, Gregor Golobič in še nekateri vodilni v liberalni partiji, ter opozicijo, ki smo jo na lanskih seansah stranke prepoznali predvsem skozi Toneta Anderliča, vodjo poslanske skupine v državnem zboru, delno pa tudi skozi Slavka Gabra, šolskega ministra in pogojno najpomembnejšega levičarja v zgodbi LDS, ter celo Igorja Bavčarja, osamosvojitelja, bivšega ministra za notranje in kasneje za evropske zadeve, zdaj pa pomembnega naftnega direktorja, so bile še lani na jedilnem listu vseh političnih časopisov, čeprav resnici na ljubo razen bojev med Ropom in Anderličem za posamezna podjetja ni bilo opaziti pomembnejših pojavov. Lahko bi rekli, da je javnost videla le boj med LDS, ki je v vladi in LDS, ki je v državnem zboru, med ministri in poslanci torej. Spore, ki niso bili nujno bitka za Drnovškovo dediščino, za funkciji, ki sta ostali po njegovi selitvi na položaj predsednika države. Hkrati pa so tisti, ki so bolje poznali notranjost stranke, videli več. Ko je na položaj generalnega sekretarja prišel Peter Jamnikar, se je zdelo, da Drnovškovemu klanu ne kaže najbolje. Drnovšek je namreč podprl Bogdana Biščaka. Kljub zmagi Jamnikar ni dobil elitne pisarne, ki si jo je želel, postala je Drnovškova, če jo bo kdaj potreboval. Manjši ukrep zaradi neposlušnosti. Včasih so se fantje zbirali po pripadnosti v nekdanjih pridruženih strankah - demokrati, zsmsjevci, socialisti ... Stvari pa so se uredile, ko je postal šef strankinega sveta Gregor Golobič, ki je lani diplomiral, po novem pa zanj še večji izziv od stranke pomeni magisterij. Tako se tudi tekmovanja za novega predsednika že od samega začetka menda ni želel udeležiti. Na celjski kongres naj bi LDS torej pripotovala z enim samim kandidatom iz predtekmovanja. S premierom Tonetom Ropom.

Kako to, da se je LDS tako konsolidirala, da celo Viktor Žakelj, ki je lani napovedoval velike spremembe, ne daje več ostrih izjav? Uradno v stranki govorijo, da je Tone Rop, zdaj ko je premier, postal prava slovenska politična osebnost in da dvomov o njegovi sposobnosti ni več niti pri tistih, ki so bili še lani njegovi veliki nasprotniki. Menda naj bi to pomenilo celo takšen jeziček na tehtnici, da so znotraj Drnovškovega klana sami umaknili Drnovškovo zamisel o tem, da vodi vlado Rop in stranko Golobič. Viri, tudi škodoželjni, ki stranki sicer niso tako blizu, pa trdijo, da je bil najpomembnejši obrat storjen v trenutku, ko se je zgladil spor med Drnovškovim klanom in Slavkom Gabrom. "Slavc" je dobil nazaj svoje ministrstvo, ki mu ga je Drnovšek (kljub javnim protestom intelektualnih struj v LDS) v zadnjih letih vzel, in očitno se je s tem prekinil prijateljski tok med Gabrom in Anderličem. Roka roko umije in Anderlič (edini, ki bi si upal proti Ropu) brez prave podpore res ne more na kongres. Sicer je res, da se na kongresu še vedno lahko pojavijo protikandidati, vendar je to malo verjetno.

In kaj različni strankarski šefi menijo o maloštevilnosti kandidatov za predsednika stranke? Slavko Gaber pravi, da je LDS velika stranka in da o tem, ali bo na kongresu še kdo kandidiral za predsednika, ni razmišljal, če pa bi se to zgodilo, po njegovem takšen kandidat nima velikih možnosti: "Soglasje se je v stranki dolgo oblikovalo. Ekipa, ki je najvplivnejša v stranki, ga je dosegla ob spoznanju, da je potrebno ogromno moči, da bi speljali projekte, ki so za državo pomembni. Bilo bi slabo, če jih ne bi; za državo in tudi za to politično garnituro. Razlog za soglasje pa je tudi v kančku politične odraslosti." Podobno razmišlja Peter Jamnikar, generalni sekretar, saj dvomi, da bi se šel kdo izpostavljat. Odločilna je bila seja sveta prejšnji petek, ko so izbrali samo Toneta Ropa. Jamnikar pravi, da je LDS velika stranka z veliko različnimi interesi, vendar je zdaj vse mirno in upanje nekaterih, da bo stranka zašla v krizo, je neutemeljeno. "V LDS se znamo dogovoriti in zdaj se bomo začeli pripravljati na volitve 2004."

V LDS so v prvi fazi evidentirali skoraj dvajset kandidatov za predsednika, nazadnje pa je, tako kaže, zmagal le eden, in če je to res izkazovanje kvalitet, bi lahko predsednike tudi izvažali, odločitev pa naj bi bila nazadnje vseeno logična. V stranki se menda ne bodo več šli notranjih igric tudi zato, ker nimajo več garanta stabilnosti, kar je Drnovšek kljub vsem slabostim bil, in dobri izidi na volitvah so odvisni od drugih igralcev.

Zanimivo je, da za Mladino izjave o dogodkih pred kongresom ni želel dati edini še potencialni kandidat za predsednika - Tone Anderlič. Zdi se, da je v aferi, ko naj bi mu bila neka TV-novinarka z nacionalke poslala SMS-sporočilo - Šef obljubil pomoč Antonu Ropu - povej, kaj naj storim -, že povedal vse. Tudi to, da so še marsikateri drugi šefi večji premierovi prijatelji kot prijatelji šefa poslanske skupine. S tem ko bojkotira medije, ki mu ne pošiljajo SMS-sporočil, pa si kake velike usluge niti ni dela.

Čeprav je izvolitev predsednika najpomembnejša akcija kongresa, si bo posnetek zaslužila tudi druga parada. Po spremembi statuta naj bi v LDS v vseh organih zagotovili tretjinsko udeleženost nežnejšega spola. To pa hkrati pomeni, da bodo imeli v družbi predsednika in dveh podpredsednikov eno žensko. Če gremo torej po matematični logiki, bo postal predsednik dosedanji podpredsednik Tone Rop in poleg podpredsednika Toneta Anderliča bodo na izpraznjeno mesto volili še podpredsednico. Največ možnosti naj bi imela (z aferami obremenjena) Vika Potočnik, ob njej pa še Majda Širca in Irma Pavlinič Krebs. Če se zgodba s sumljivim nakupom SIB banke do kongresa ne bo še bolj zapletla, bo podpredsednica vseeno Vika Potočnik, stranka pa se bo lahko samo spraševala, kako da je tretja osebnost liberalne demokracije manj priljubljena od Danice Simšič.

Kakorkoli že, večjih zapletov nov, prelomni kongres LDS ne bo prinesel, uspelo jim je maskirati vse notranje spore in posvetili se bodo vladanju, državi, ljudstvu. In dokler bodo vladali, bo dovolj funkcij in dovolj vrhunskih služb za vse. Samo zmagovati je treba na volitvah.