rkc / Izostrena stališča

Še preden so ustavni sodniki prebrali vse debele knjige o mednarodnih odnosih, državni suverenosti, ločitvi države od cerkve in o podobno zapletenih stvareh ter se po več kot leto dni dolgem tuhtanju dokončno sporazumeli o ustavnosti vatikanskega sporazuma, je RKC nadaljevala svoj boj za privlačnejši, ugodnejši in morda celo privilegiran položaj. Vljudnostna obiska metropolita Rodeta pri predsedniku vlade in države sta seveda le del teh prizadevanj, ki kljub temu, da potekajo v luči prijaznega prizadevanja za izboljšanje dialoga med nedolžnimi predstavniki "ogroženih" vernikov in "ideološko" državo, kažejo na nepopustljivo vztrajanje cerkvene strani, na njene želje po uveljavitvi lastnih interesov in ciljev - po zaključku treh velikih zgodb: vprašanju o denacionalizaciji, uveljavitvi verskega pouka in ureditvi gmotnega položaja. Cerkveni strani je seveda zelo blizu ideja javnega dobrega, ideja o tem, da (njihove) dejavnosti oblikujejo, vzdržujejo ali celo vzpostavljajo pravično družbo. RKC seveda pričakuje, da jim bo prava in pravna država čim bolj pomagala, da bo država cerkvi podelila določene privilegije. Ena zmed takšnih zahtev je želja po plačevanju socialnega zavarovanja. Vodstvo RKC se namreč z vlado dogovarja tudi o tem, da bo država plačevala celoten prispevek, ki ga zdaj za svojo socialno zavarovanje plačujejo duhovniki in drugi pastoralni delavci. Po zdajšnji ureditvi država plačuje okoli 43 % stroškov socialnega zavarovanja, RKC pa si prizadeva, da bi bil ta odstotek še višji in da bi segel tja do stotice.