izbrisani / Fašizem po slovensko

Dokončna odločitev ustavnega sodišča, da je iz registrov stalnega prebivalstva nezakonito izbrisanim prebivalcem Slovenije treba vrniti njihove pravice in popraviti krivice, je te dni privedla do nenavadnega fenomena - pojava skupine, ki se javno in brez sramu zavzema za kršitev človekovih pravic in diskriminacijo nekaterih prebivalcev Slovenije. V času, ko spoštovanje človekovih pravic postaja železna mednarodna norma, v imenu katere se rušijo celo države, pojav deluje sicer nekoliko anahronistično, ni pa povsem nepričakovan - kulturniški pedigre ni bil nikoli resna zaščita pred zdrsom v različne oblike nestrpnosti. V pisani fronti zagovornikov diskriminacije je zato mogoče najti zelo različne osebe - od Andreja Štera, nekdanjega notranjega ministra, in veleposlanika v BiH Tadeja Labernika do Boruta Trekmana, Ruplove desne roke na zunanjem ministrstvu, in nekaj kulturnikov, kjer med pričakovanimi imeni presenečata le imeni Poldeta Bibiča ter nekdanjega člana predsedstva Slovenije, Matjaža Kmecla. Na seznamu je najti tudi ime Viktorja Blažiča, ki je s tem znova dokazal, da se lahko tudi žrtve kršitev človekovih pravic presenetljivo hitro prelevijo v zagovornike kršitev pravic drugih.