verske svoboščine / Mučenje?

Vrhovno sodišče Rusije je letos zavrnilo pritožbo desetih prebivalk Republike Tatarstan glede dopustitve slikanja za osebne dokumente s pokrito glavo. Muslimanke so si več let po različnih ustanovah prizadevale, da jim v skladu s pravili, ki jim jih narekuje njihova veroizpoved, dovolijo, da se za potni list fotografirajo v ruti. Zavrnitev njihovih prizadevanj v najvišji ruski instanci na podlagi tega, da je Rusija civilna država, katere zakonodaja ne sme upoštevati religioznih predpisov, je naravnost v nasprotju z zakonodajo taiste države, ki na papirju zagotavlja svobodo veroizpovedi.

Pa se spustimo na slovenska tla, kjer je po črki zakona tudi zagotovljena enakost veroizpovedi. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je prejelo ovadbo zoper Osmana in Amelo Đogić zaradi kaznivega dejanja mučenja živali. Mariborska zaščitnica pravic živali je ovadbo proti muftiju slovenske islamske verske skupnosti in njegove žene na podlagi intervjuja v reviji ONA z dne 19. 11. 2002 vložila že lani. Ovadbo je tožilstvo pred kratkim poslalo v dopolnitev Policijski upravi v Ljubljani, da se v predkazenskem postopku raziščejo navedbe ovaditeljice.

Ovaditeljico smo našli prek poznavalcev gibanja za varstvo živali v Mariboru. Iz kopije ovadbe, ki nam jo je poslala po pošti, je mogoče razbrati, da jo je v intervjuju zbodla trditev muftijeve žene, da rešuje težave glede hrane s pomočjo zasebnega mesarja. Muslimani namreč ne smejo uživati ne samo svinjskega mesa, ampak tudi drugega mesa, ki ni zaklano po pravilih, v božjem imenu.

Ker ovaditeljica Kristina Ferlic ni hotela dajati ustnih obrazložitev, je poslala pisna pojasnila k ovadbi. "Že zaradi naših otrok ne smemo dovoliti, da bi se to kruto klanje pri nas povsem uveljavilo, kajti nasilje rodi novo nasilje. Izjavi cerkvenega zgodovinarja dr. Susmana, da dokler bomo imeli krvave roke, bodo tudi vojne, ne more nihče oporekati, saj vojne potekajo predvsem tam, kjer v imenu svojega boga kruto koljejo nemočne živali," je zapisala. Ferličeva v obrednem klanju vidi mučenje živali, ker naj bi bile te usmrčene brez predhodnega omamljanja. "Kot humana in napredna družba se moramo zavedati grozljivega obrednega klanja živali brez predhodnega omamljanja, zato apeliram na medije, da po svojih močeh ozaveščajo ljudi proti temu zločinu nad živalmi," piše. Ob tem Ferličeva nikjer ne navaja, da je bila priča krutemu klanju ali da ima dokaze zoper določene mesarje. Nastopa pa recimo kar proti Perutnini Ptuj, imetniku certifikata halal, do katere je prišla prek Mladininega članka Obredno klanje, čeprav je v prispevku navedeno, da se žival pred smrtjo omami z močnim curkom vode, kot to predpisuje slovenska zakonodaja.

Obtožbe Ferličeve torej temeljijo na njenih neutemeljenih predstavah o halal hrani in z njo povezanim klanjem. Avtor knjige Islam in muslimani v Sloveniji, Ahmed Pašić, pa je pojasnil, da se med muslimani mnenja glede omamljanja delijo. Eni ga zagovarjajo. Tistih, ki so proti omamljanju, je v islamskem svetu sicer več, kar pa ne pomeni, da je nasprotnikov tudi več v Sloveniji. Znano pa je, da islam izrecno prepoveduje mučenje živali in posebej predpisuje, da mora biti žival usmrčena na neboleč način.

Slovenska zakonodaja, ki se v vse te malenkosti še ni poglabljala, izrecno prepoveduje kakršenkoli obredni zakol živali, razen na izjemno prošnjo. Ferličeva se je na Veterinarski upravi RS (VURS) pozanimala, ali je bilo v zadnjem obdobju izdano kako dovoljenje, in je na podlagi odgovora tedanjega direktorja VURS-a sklepala, da se to počne na črno, kajti za tako dovoljenje ni zaprosil nihče.

Veterinarska uprava pa ne izda dovoljenja za obredni zakol v primerih, ko bi se ta izvedel z namenom pridobivanja mesa za prehrano ljudi, pač pa le v primerih religioznega obreda. Skratka, koga briga, da mora musliman halal hrano uživati ves čas, in ne samo ob praznikih.

Težava je torej v tem, da muslimani v Sloveniji nimajo podpisanega sporazuma z državo (VURS), kakršnega imajo Avstrija, Italija ali največja uvoznica halal hrane, Avstralija. Vprašanje usmrtitve po obrednem postopku je rešeno tudi na Hrvaškem, kjer je islamska skupnost izbrala klavnico Danico, ki je v lasti Podravke. In kakor smo bili priča, so tam letos vseh 47 bikov, preden so bili zaklani v skladu z verskimi predpisi, omamili z elektriko - v skladu s civilnimi predpisi.

Po besedah Pašića se jeseniški muslimani, ker nimajo koga zaprositi za dovoljenje ob zakolu živali, ki bi jo radi zaužili, pogostokrat napotijo v sosednjo Avstrijo. Tam brez odvečnih težav v specializiranih trgovinah dobijo halal mesne izdelke. In zakaj se tako trudijo? Zato ker je uživanje halal hrane, po besedah ovadenega muftija, primarnega pomena za islamske vernike. "Vprašanje halal hrane je vprašanje svobode religije. Če se z zakonom omejuje verska svoboda, potemtakem je treba poiskati ustrezno rešitev," je dejal Đogić. Povedal je tudi, da niti sam niti njegova žena nista klala živali, ampak sta se zanašala na ljudi, ki so zatrjevali, da zakol ni bil izpeljan v nasprotju z islamskimi zapovedmi, ob tem pa se nista poglabljala v podrobnosti zakola. "To je tožba proti religiji in muslimanom nasploh. Kajti pravil klanja nisem izumil jaz ali moja žena, spoštujeva islamske zakone, kot jih spoštujejo muslimanski verniki po vsem svetu." Znan primer takega spoštovanja so iranski nogometaši, ki so med bivanjem v Moravskih toplicah privolili le v uživanje mesa na obreden način zaklane živali. V ta namen je za Moravske toplice po obrednem postopku zaklala bika Mesna industrija Radgona (MIR). Zaščitniki živali so ob tem MIR ovadili zaradi mučenja bika. Na radgonskem okrajnem sodišču pa so bili vsi obtoženi oproščeni, kajti sodišče se je strinjalo, da je šlo za prekršek (klanja niso prijavili VURS-u, zato so plačali ustrezno kazen) in ne za kaznivo dejanje.

Je ovržba ovadbe potrditev več, da muslimani ne mučijo živali? Najbrž ne, tožeči se bodo pritožili, Policijska uprava v Ljubljani pa je že začela preiskavo zoper zakonca Đogić. "Žal mi je, da lahko skupina ljudi manipulira s praznino v zakonodaji, ki je drugod po svetu urejena. Pozitivna stvar ovadbe zoper mene in moje žene je, da se bomo lotili vprašanja, ki je pomembno za uveljavljanje enakosti med veroizpovedi," je dejal mufti.