Odgovornost narašča

Kot zunanji sodelavec Mladine obžalujem, da je bil članku Igorja Mekine o "poveljniški odgovornosti J. D.", s katerim se v celoti strinjam, "pritaknjen" naslov Janezfašizem, na naslovnici pa Drnovšku trak s kljukastim križem. Naslov Janezfašizem bi bilo še mogoče razumeti kot drugi izraz za to, kar je Miha Kovač v Dnevniku že dvakrat označil kot "mali slovenski fašizem" (Janez kot obče ime za Slovenca) - označevati Drnovška osebno s fašističnimi simboli pa se mi zdi neresno in neodgovorno. Njegova odgovornost za zadevo "izbrisani" je velika, s sramotnim molkom ob škandaloznem pozivu Šter-Trekmanove devetnajsterice je postala ogromna, tudi v smislu (sicer nehotenega, a zelo neodgovornega) dejanskega opogumljanja fašistoidnih teženj v slovenski družbi - toda to je seveda še zelo daleč od tega, da bi kdorkoli smel resno pripisovati fašistoidne težnje Drnovšku osebno.

Za kaj je Janez Drnovšek res (vsaj "poveljniško") odgovoren, je v prejšnji Mladini precizno razčlenil Igor Mekina, že 10. maja v Dnevniku pa prof. dr. Ljubo Bavcon v pismu Pod minimalno mejo dopustnosti in dostojnosti. Naslov Bavconovega prispevka meri na nastope Štera in Debelaka, takratnih visokih funkcionarjev MNZ, ki jima je Bavconov Svet za varstvo človekovih pravic v letih 1992-94 poslal na stotine intervencij "zaradi nezakonitih, nerazumnih, nečlovečnih in zavestno sovražnih ravnanj tega ministrstva do tako imenovanih Neslovencev". Na pogovoru 13. maja 1994 je predsednik vlade Drnovšek obljubil ustavitev takšne politike, vendar se to ni zgodilo, kar je bilo za Bavcona "zadostno znamenje, da ... gre za sistematično državno politiko izganjanja nezaželenih Neslovencev" ... "ob ciničnem zatrjevanju, da delajo po zakonu itn.".

In kaj si na tako hude obtožbe dovoli odgovoriti gospod Drnovšek? "Predsednik republike ni nikdar in tudi danes ne zavrača možnosti, da so bile komu v zapletenih okoliščinah ob razpadu nekdanje skupne države storjene krivice. Te je treba popraviti, kar je predsednik že večkrat poudaril. ... Tedanji predsednik vlade je dr. Bavcona seznanil tudi z uradnimi sklepi in stališči političnega kolegija predsednika vlade, ki je bil 9. maja, kjer so se dogovorili, da naj se takoj začnejo reševati tiste zadeve, pri katerih je bilo ugotovljeno zavlačevanje postopkov ali birokratski odnos do strank." Zanimivo, skrajno simptomatično: nobene vsebinske kritike ali spremembe politike (v smislu Bavconovih opozoril) - samo "proceduralna" opozorila! In še naprej: "Na tej seji je premier ponovno dal pristojnima ministroma za notranje zadeve in obrambo obvezujoče napotke, da v upravnih postopkih odločata dosledno v skladu z ustavo in zakoni ter naj pri tem preprečujeta morebitni birokratski pristop do posameznikov." Bavconov svet je z natančnimi pravnimi argumenti opozarjal prav na kršitve ustave, zakonov in mednarodnih konvencij - nobenega odgovora na to ne takrat ne danes.

Danes (oziroma že februarja 1999) je popolno nezakonitost izbrisa leta 1992 tudi uradno ugotovilo ustavno sodišče. V zvezi s tem pa "predsednik republike ponovno poudarja, da je treba odločitev ustavnega sodišča izvršiti. Vlada in Ministrstvo Republike Slovenije za notranje zadeve že pripravljata na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije ustrezne zakonske in podzakonske rešitve." Tipično "šterovsko" sprenevedanje: od odločbe US, po kateri bi MNZ moralo takoj izdati dopolnilne odločbe za vse pravno jasne primere (po MNZ za 7310, v resnici za okrog 11.000), sta minila že dva meseca, MNZ pa ne le, da ni izdalo še niti ene (!) od teh odločb, ampak je celo požrlo svojo obljubo, da bo v tem delu odločbo US začelo takoj uresničevati! Predsednika republike je "Šterova devetnajsterica" javno pozvala, naj takojšnje izvrševanje prav tega dela odločbe US pomaga zadržati - na ta škandalozni poziv k nespoštovanju odločbe US sploh ni javno odgovoril, v prej citiranem stališču pa je med vrsticami sporočil, da takšno izigravanje tega dela odločbe US v bistvu tiho podpira. Če to morda ni res (ker, recimo, tudi on odločbe US sploh ne razume), naj sporoči javnosti imena svojih pravnih svetovalcev, ki so mu tako stališče svetovali, in naj sporoči, kakšno je njegovo (ali njihovo) stališče do mojega odprtega pisma Ropu in Pahorju, poslanega v vednost tudi njemu, kjer sem vsa ta pravna vprašanja tudi laikom razumljivo pojasnil.

Opozarjam še na dve pomembni stvari v Drnovškovem izmikanju. Prva je po Šteru povzeto sklicevanje na "načelo prostovoljnosti" itd. Na to sem Šteru že večkrat odgovoril: načelo prostovoljnosti je Slovenija pravilno (korektno) upoštevala pri podeljevanju državljanstva - sklicevati se na to pri vprašanju izbrisa tujcev iz RSP pa je čisto navadna farsa. Famozni 81. člen zakona o tujcih je povsem pravilno določal, da z iztekom rokov (tj. 26. februarja 1992) ti ljudje avtomatično (ex lege) postanejo tujci - tu ni bilo (in tudi ni moglo biti) nikakršne "prostovoljnosti". Če si Šter dovoljuje klatiti take neumnosti (v neposrednem nasprotju z zakonodajo, na katero se sklicuje), je to eno - da si predsednik republike dovoljuje v svojo obrambo "citirati Štera", pa je že precej hujša stvar.

In drugo: "Zakonodaja, ki je utemeljila slovensko osamosvojitev, je bila vse od nastanka deležna stalne kritične presoje tako domače kot tuje strokovne javnosti. Konec leta 1993 je v Ljubljani potekal posvet Sveta Evrope, kjer je bilo ugotovljeno, da slovenska ureditev na tem področju v ničemer ne odstopa od standardov, ki so bili tedaj v veljavi. Oktobra 1995 je skladnost slovenskih zakonov z mednarodnimi preverjal in potrdil 6. odbor OZN za pravne zadeve."

Seveda od tujih opazovalcev ni nihče nič posumil - saj je bil problem izbrisa skrbno skrit. Iz zakonodaje ga sploh ni videti - v zakonih ni zapisano nič spornega. Tisto, kar je sporno, v zakonu manjka - "protiustavna pravna praznina", razkrita v odločbah US leta 1999. V zakonih je jasno in lepo pisalo, kdaj in kako se tujcu lahko odvzame status stalnega prebivalca - z obrazloženo odločbo, če je storil taka in taka kazniva dejanja itd. Jasno, da se je tujim strokovnjakom zdelo tu vse prav. Kdo od njih pa bi si mogel misliti, da je bila Slovenija sposobna 18.000 tujcem odvzeti ta (poprej zakonito pridobljeni) status kar brez vsake odločbe in brez vsakih zakonitih razlogov. To ni bil "balkanizem" - tako se je s tujci morda pometalo v osmanski Turčiji, ali pa še takrat ne več.

Kratek povzetek: politična odgovornost na začetku (vse Peterletove vlade, zlasti Bavčarja) - nato je treba postaviti v ospredje odgovornost pravnikov na MNZ, močno stopnjevano po februarju in še zlasti juliju 1999 - in šele po aprilu 2003 spet izbruhne neposredna odgovornost politikov (razen Bohinca in Bavčarja - teh dveh že leto prej). Ta aktualna politična odgovornost danes seveda vpije do neba: zlasti za sramotni molk ob škandaloznih zahtevah Štera & Co., naj se prepreči takojšnje uresničevanje "operativnega" dela odločbe US. Ste pozabili? Bohinc je "v šoku" pet dni po odločbi US na tiskovni konferenci obljubil uresničevanje te odločbe - molk na poziv devetnajsterice pa ga je opogumil: zdaj ubogajo raje Štera, ne ustavno sodišče!

Še glede Drnovškove osebne odgovornosti: Drnovšek je bil takrat torej zelo natančno in prepričljivo opozorjen na mnoge pravno in politično nevzdržne pojave - ne pa tudi na nezakonitost izbrisa samega. Za slednje bi mogel in moral vedeti šele od februarja 1999, ko je bilo to zapisano v odločbi US - če bi odločbe US bral. Pa jih seveda nikoli ni. To ga brez dvoma ne rešuje niti subjektivne odgovornosti, kaj šele objektivne - le tega, da je odločbo US kršil zavestno in namenoma, mu seveda ni mogoče očitati. Ali da je že leta 1994 vedel za to, kar danes imenujemo "nezakoniti izbris". Vedel pa je za njegove pravno in politično nevzdržne posledice - za vse, na kar ga je opozoril prof. Bavcon.