ministrova akademija / Pismeni dokazi

Ko je aprila Mladina prva pisala o pomoči zunanjega ministra Dimitrija Rupla pri ustanavljanju portoroške diplomatske akademije in pri tem ugotavljala, da takšno ustanavljanje, financiranje in samozaposlovanje ni le etično sporno, ampak meji tudi na korupcijo, so v Mladiki izrazili začudenje zaradi neresničnih in krivičnih domnev v zvezi z ministrom Ruplom. Ko je Boštjan Penko na podlagi pridobljenega gradiva vložil kazensko ovadbo, je minister kategorično zavrnil vse navedbe. Po šestih mesecih se je zgodba o diplomatski akademiji obnovila, z njo se je namesto tožilca začel ukvarjati preiskovalni sodnik. Tudi v drugo je bil odziv ministrstva in ministra podoben, le da je bila jeza jeseni še burnejša. Tudi tokrat minister Rupel ni storil nič nezakonitega, v drugo pa je želel razkrinkati mračne sile, ki naj bi z bombico diplomatska akademija poskušale škoditi njemu in vsej državi. V izjavi Izvensodni proces, ki je gotovo eden pomembnejših prispevkov k zgodovini slovenske politične preganjavice, je spet ponovil, da so obtožbe neutemeljene. V intervjuju za Mag, časopis, za katerega piše tudi sam, pa je modro dejal: "Kar zadeva mene, sem popolnoma nedolžen, kajti storil nisem nič nezakonitega. Nič se ni zgodilo. Obtožbe zoper mene so neverjetna konstrukcija, dobesedno creati ex nihilo, tako rekoč božanska spletka." Ministrova obramba je bila torej vseskozi enostavna, zanikal je krivdo, čudil se je potezam pravosodnih organov in odločitev za preiskavo svojega ravnanja naprtil političnim silam, ki naj bi škodile interesom demokracije. Rupel še zmeraj trdi, da ni kriv in da so krivi tisti, ki so spletli namišljene obtožbe. A dejstva so nekoliko drugačna. Pravosodni organi so se resno spoprijeli z ovadbo in razmišljajo o preiskavi zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.