mediji in politika / Sizifov tek za uravnoteženostjo

Politiki ne marajo medijev. No, marajo jih tako dolgo, dokler jim mediji krijejo hrbet, jim pomagajo, prinašajo politične točke, jih potiskajo na oblast. Takoj ko pa se mediji malo osamosvojijo in ne pišejo več po diktatu tiskovnih konferenc in sporočil za javnost, pa se ljubezen pretrga. Redki so namreč tisti politiki, ki o novinarski avtonomnosti ne govorijo s stisnjenimi zobmi. Takšno dobrikanje in srd velja tudi za slovenske politike. Analiza pojavljanja političnih strank na programih javne medijske hiše, ki jo je v zadnji številki objavila Mladina in ki je razkrila, da se predstavniki Koalicije Slovenije in njih ideje v medijskih programih pojavljajo bistveno pogosteje, kot to priznavajo pravopomladni strankarski veljaki, je imela med vodji parlamentarnih skupin seveda zelo različne odmeve. A z eno veliko podobnostjo, nobeden izmed vprašanih politikov ni bil zadovoljen ne s časom in prostorom, ki mu ga namenijo javni mediji, ne s časom in prostorom, ki ga javni mediji namenijo njihovim političnim tekmecem.