zbor za republiko / "Zbor za republiko je nevarna reč"

Na divjem žlahtnem brainstormingu, ki je slišal na ime Zbor za republiko, je zaradi ekspanzivnosti velike večine nastopajočih vizionarjev v Cankarjevem domu na koncu zmanjkalo časa in Peter Jambrek je bil, vidno užaloščen, prisiljen določenemu delu domoljubnega ešalona odtegniti dostop do mikrofona. Jasno je bilo, da bo treba zato čim prej organizirati naslednje poglavje tega korenitega državotvornega projekta, pa ne samo zato. Kot je dejal Janez Janša, je po prvem Zboru prek države zapihalo neko povsem novo navdušenje, sijajna vsestranska podpora pa je dokazala ne samo nujnost srečevanja, temveč tudi kako smešne in ničeve so v resnici izpadle vse naše pritlehne diskreditacije in diskvalifikacije. Na 14. julij, sicer praznik francoske republike in pohoda evropske demokracije nasploh, je tako slovenski Zbor za republiko našel toplo začasno gnezdo v razlaščenem in popljuvanem Mariboru, krvaveči štajerski prestolnici, ki zna vedno najti posluh za lepo rimajoče pokončneže, ki trdijo, da vedo, kakšne muke trgajo to od Boga in politike zapuščeno slepo črevo karantanskega vsakdana.