gospodarstvo / Kazanje mišic

V zadnjih oktobrskih dneh, ko se je že vedelo, kdo nam bo vladal prihodnja štiri leta, smo bili priča malce nepričakovani potezi najmanjšega slovenskega operaterja mobilne telefonije Vega zahteva milijonsko odškodnino v evrih zaradi izgube, ki je posledica premalo konkurenčnega trga. Spor, ki grozi Sloveniji, je precej neprijeten za bodočo Janševo vlado. Pri tem pa se zdi, da je prav ob menjavi oblasti pri nas multinacionalka začutila tisto pravo priložnost, da izkoristi trenutek za izsiljeno poravnavo oziroma malce omili neuspeh na - v globalnem smislu - minornem slovenskem trgu.

Družba Western Wireless International (WWI) in njena slovenska hči Vega sta vložili odškodninski zahtevek zaradi "neučinkovitega udejanjanja konkurence na slovenskem trgu mobilnih telekomunikacij". Ameriška multinacionalka je postavila ostre pogoje. Ali Slovenija do novega leta plača Vegi 173,9 milijona evrov (41 milijard tolarjev) odškodnine in vzpostavi konkurenčni nadzor trga ali pa bo sodno izterjala celotno vrednost svojega projekta v naši državi, 337 milijonov evrov (80 milijard tolarjev), in odšla za vekomaj. Po Vegini vložitvi odškodninske zahteve so se v medijih pojavila številna mnenja pravnih, pa tudi drugačnih strokovnjakov, da gre celo v svetovnem merilu za precej nenavadno zahtevo, nekakšno izsiljevanje za polom, ki ga je tretji ponudnik mobilne telefonije doživel na slovenskem trgu. Vega ima med slovenskimi mobilnimi operaterji komaj dva- do triodstotni tržni delež. Na samem začetku pa je denimo napovedovala, da bo do leta 2006 imela 20 odstotkov slovenskega mobilnega kolača. Glavni krivec je državni in po mnenju tekmecev monopolni Mobitel, ki je zavzel več kot tri četrtine slovenskega trga. Mobitel po mnenju šefov WWI-ja zaračunava nezakonito visoko ceno za klice v druga omrežja. Pri WWI-ju so se zaradi tega odločili, da bodo pokusili razmere rešiti prek regulatorja, torej Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK). Toda znano je, da je slovenski elektronskokomunikacijski regulator pod vodstvom Nikolaja Simiča precej nerodna in okorna institucija, ki je deležna številnih kritik in le redkih pohval.

Kdo je sicer Western Wireless? Ne gre ravno za kako strašno multinacionalko. Družba s sedežem v mestu Bellevue v najbolj severozahodni ameriški zvezni državi Washington je nastala leta 1994 z združitvijo družb Pacific Northwest Cellular in General Cellular Corporation. Tržna niša te družbe so širna prostranstva ameriškega zahoda, zato se je drži sloves ruralnega ponudnika mobilne telefonije. V 19 ameriških zveznih državah ima po podatkih z njene spletne strani 1.324.200 naročnikov, največ v okviru hčerinskega podjetja Cellular One. Torej približno toliko, kolikor je uporabnikov slovenskega Mobitela. To Western Wireless uvršča na deseto mesto na lestvici največjih ponudnikov mobilne telefonije v ZDA. Druga zgodba so globalne naložbe Western Wirelessa. Podjetje WWI podobno kot matično ameriško podjetje vlaga v manjše trge. Zdaj se lahko pohvali z naložbami v Avstriji, na Irskem, v Sloveniji, Gruziji, Boliviji, Gani, Slonokoščeni obali in na Haitiju. Najpomembnejši naj bi bili evropski trgi, toda WWI je za zdaj, kar zadeva donosnost, uspešen le Avstriji, kjer ima v stoodstotni lasti četrtega avstrijskega mobilnega operaterja Telering (odkupil ga je od Vodafona) z 10-odstotnim tržnim deležem, ki pa menda narašča. Na Irskem je WWI leta 2001 postal tretji operater z Meteorjem, a dosega le 5-odstotni tržni delež. WWI je imel v preteklosti veliko večje ambicije. Hotel je ustvariti nekakšen grozd Slovenija, Avstrija, Hrvaška, toda kasneje je avstrijskemu Mobilkomu prodal svoj delež v hrvaškem VIPnetu. Večinski delež je prodal tudi na Islandiji (Tal) in manjšinskega v Latviji.

Spor med Vego in državo Slovenijo bo zagotovo začinila tudi ponovna izvolitev Georgea W. Busha za predsednika ZDA. Mobitel in WWI nista konkurenta le v Sloveniji, temveč sta se za vrtiček spopadla tudi na Kosovu, kjer sta za WWI lobirala nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in nekdanji ameriški predsedniški odposlanec na Balkanu James O'Brien. Sicer pa so pri WWI-ju najbrž glede na območje v ZDA, kjer v glavnem delujejo, bolj naklonjeni republikancem. Časnik Delo je pred nedavnim objavil pogovor z Bradom Horwitzem, predsednikom WWI-ja. Med drugim smo v njem prebrali, da je "predsednik uprave Western Wireless Corporation znani poslovni veteran, ki sedi v Bushevem odboru za tehnologijo in znanost, bil je tudi predsednik zelo vplivnega združenja brezžične industrije in republikanski kandidat za senatorja v zvezni državi Washington".