primer "petek" / Zamrznjeno sojenje

16. septembra lani je tedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar sporočila: "Zagotavljam (...), da imamo osebe, ki so fizično izvršile napad." Od aretacij osumljencev je minilo več kot leto dni. Čez dva tedna bo minilo pol leta od začetka sojenja. Po petnajstih obravnavah pa je sodišče sojenje za nedoločen čas prekinilo, saj naj bi ena od anonimnih prič zbolela. Do zdaj predstavljeni dokazi, ki naj bi potrjevali navedbo, da "imamo osebe, ki so fizično izvršile napad", so namreč pičli. Ena od anonimnih prič je izjavila, da je v lokalu Škorpijon slišala obdolženega Nevena Koludroviča, kako se je hvalil, da so "zgoraj uspešno porihtali". Anonimna priča je povedala, da je ob isti priložnosti slišala Vlada Kuna, ki je dejal: "Če ne znate, bi mene vprašali, kako se to naredi." Tretja oseba pa naj bi izjavila: "Slabo ste to naredili." Druga anonimna priča je sodišču poročala, da je na dan napada deset kilometrov od Mežice videla bel avto znamke opel vectra, eden od potnikov naj bi bil podoben obdolženemu Nevenu Koludroviču. Voznik avtomobila naj bi anonimno pričo vprašal za pot do Mežice, vendar anonimna priča voznika med obdolženimi ni prepoznala.

Sodišče je že 15. julija razpisalo obravnavo, na kateri naj bi nastopila anonimna priča, ki v sodnih spisih nosi številko ena. Vendar je bil nastop te anonimne priče zaradi bolezni že večkrat odpovedan. Zadnjič je bila anonimna priča št. 1 na sodišče vabljena 7. oktobra, a je tudi tedaj ni bilo. Sodišče se je tedaj odločilo, da nadaljevanje sojenja preloži za nedoločen čas. Je torej zadeva "Petek" tik po volitvah obstala na mrtvi točki? No, nekaj reči se vendarle dogaja.

Nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar je pred meseci vstopila v aktivno strankarsko politiko, kandidirala na volitvah in izgubila. Miro Petek, žrtev brutalnega napada, je vstopil v aktivno strankarsko politiko in na listi SDS požel prepričljiv volilni uspeh. Na razplet sojenja bo čakal kot poslanec državnega zbora. Srečko Krope, direktor slovenjgraške policijske uprave, neposredno pristojen za raziskavo primera, je bil iz Slovenj Gradca prestavljen v Ljubljano. Po novem vodi specialno policijsko enoto. Vodenje koroške policije je v vmesnem času prevzel Zlatko Halilovič. Uradno premestitve niso povezane z zadevo "Petek". Ker pa je nekdanji direktor koroške policije Krope pred meseci napovedoval, da bodo kmalu za zapahi naročniki napada, a se to ni zgodilo, lahko špekuliramo o tem, kako je zadeva "Petek" vplivala tudi na policijske premestitve. Novi direktor slovenjgraške policije je od podrejenih medtem že zahteval izčrpna poročila o zadevi. S tem seznam oseb, povezanih z zadevo "Petek", ki so v zadnjih tednih doživele "statusne" spremembe, ni izčrpan. Alen Robar, ki je imel pred začetkom sojenja status anonimne priče, a je sklenil, da se razkrije, je od 24. septembra v priporu. Uvedbo pripora je predlagalo prav mariborsko okrožno tožilstvo, torej tožilstvo, ki se ukvarja z zadevo "Petek". Uradno priprtje Alena Robarja ni povezano z zadevo "Petek". Robarja so priprli zaradi suma storitve kaznivih dejanj goljufije, izsiljevanja in zatajitve. Gre za sum storitve več kaznivih dejanj, priporni razlog pa naj bi bila nevarnost, da bi kaznivo dejanje goljufije ponovil. Glede na to, da tožilstvo Robarja sumi storitve serije kaznivih dejanj, je nekoliko nenavadno, da je tožilstvo ukrep pripora predlagalo le slab mesec dni zatem, ko je Robar pred murskosoboškim sodiščem izpovedal, da je bilo njegovo pričanje pred preiskovalnim sodnikom, s katerim je lani obremenil osumljence, izmišljeno. In hkrati izjemno dobro honorirano. Druga nenavadna okoliščina je ta, da je bila oseba, za katero je tožilstvo predlagalo pripor, češ da lahko z kaznivimi dejanji goljufije ogroža premoženje občanov, še aprila letos ena ključnih prič tožilstva.

To, da se je status nekaterih pomembnih oseb, povezanih z zadevo "Petek" spremenil, ni edina reč, ki se dogaja v času, ko je sojenje za nedoločen čas prekinjeno.

Sodni senat je medtem od mariborskega državnega tožilstva zahteval dodatne podatke, ki bi osvetljevale verodostojnost ostalih anonimnih prič. Sodišče je tako od tožilstva zahtevalo, naj poroča, ali so bile ostale anonimne priče v kakšnih kazenskih postopkih oziroma ali so zoper ostale anonimne priče vložene kakšne ovadbe. Zanimivo pa je, da je tožilstvo na odločitev sodišča odgovorilo, naj sodišče svojo zahtevo precizira.

Hkrati je tožilstvo v času, ko glavne obravnave ne tečejo, izrazilo dvom, da sodni zapisniki glavnih obravnav niso popolni in da ne odražajo dejanskega stanja. Murskosoboško sodišče je sicer na predlog enega od obdolžencev sklenilo, da bodo vse glavne obravnave snemali in da bodo izdelali magnetograme obravnav.

Sodišče se je odločilo še za dve potezi. Center za forenzične preiskave, ki deluje v okviru policije, naj bi za sodišče pripravil mnenje o odtisih čevljev, ki so bili najdeni na kraju poskusa umora novinarja Petka. Policijski izvedenci naj bi sodišču poročali predvsem o tem, kakšen tip čevljev je pustil sledi na kraju dejanja. Hkrati je sodišče naročilo še eno izvedensko mnenje o odtisih čevljev. Obramba je namreč prepričana, da osumljenci ne bi mogli obuti čevljev, ki so jih nosili napadalci, saj po mnenju obrambe dva od osumljencev, ki ju obtožnica bremeni neposredne izvedbe napada, nosita izrazito velike čevlje. Najdeni odtisi pa naj bi bili manjši. Kakorkoli že, prvi izvedenec za odtise obuval, ki je sodišču poročal sredi septembra, je dopustil možnost, da bi osumljenca vendarle lahko nosila čevlje, ki so pustili odtise na mestu poskusa umora.

Ne glede na to, da sojenje še ni končano, pa odvetnik Daniel Planinšec, ki brani obtoženega Andreja Štruca, trdi, da bi bilo več kot modro, če bi državno tožilstvo odstopilo od pregona. "Trditev državnega tožilstva, da zapisniki javnih glavnih obravnav ne odražajo dejanskega stanja in da niso popolni, lahko razumemo kot poskus tožilstva, da bi dosegli ponovitev sojenja." Planinšec se je odzval še na eno potezo tožilstva. Tožilstvo je namreč na zahtevo sodišča, naj posreduje podatke, ali so bile anonimne priče v kakšnih kazenskih postopkih, odgovorilo, naj sodišče zahtevo precizira. Odvetniku Planinšcu pa se zdi, da si tožilstvo tega ne bi smelo privoščiti, pač pa bi se moralo podrediti sklepu sodne veje oblasti.